Energetika razdvojila Rusijo in EU

Ruski premier Putin je »zaskrbljen« zaradi nove evropske zakonodaje, ki ločuje proizvodnjo in transport energije. Še več, primerjal jo je celo z »zaplembo« ruske lastnin.

Objavljeno
24. februar 2011 23.27
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj – Vidno vznejevoljeni predsednik evropske komisije José Manuel Barroso pa mu je odvrnil, da novi predpisi nikakor ne povzročajo diskriminacije, kajti Unija zahteva od tujih družb, da sprejmejo enaka pravila, kot jih morajo spoštovati evropske družbe. Argument očitno ni prepričal Putina. Napovedal je, da bodo predpisi zaradi »tretjega partnerja« povzročili zvišanje cen energije na evropskem trgu. Rusija je največja dobaviteljica plina, saj zagotavlja skoraj tretjino evropske porabe.

V Moskvi so prepričani, da je nova zakonodaja, ki bo začela veljati 3. marca, usmerjena proti načrtom domačega velikana Gazproma, ki si želi poleg prodaje plina razširiti tudi plinovodno omrežje v Evropi, kar pa mu evropska zakonodaja otežuje, čeprav energetskim velikanom, domačim ali tujim, dopušča kar tri možne rešitve. Poleg popolne ločitve med dobavo in transportom lahko firme prenesejo tudi operativno upravljanje plinovodov na neodvisne družbe ali pa zagotovijo vsem tekmecem dostop do infrastrukture. Barroso je ugovarjal, da so nova pravila, v Uniji znana kot tretji energetski sveženj, popolnoma v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kamor se Rusija želi včlaniti, pri čemer ima vso podporo EU. Še več, portugalski politik je prepričan, da bo končni dogovor z ženevsko organizacijo kmalu dosežen. »Želimo si, da bi Rusija ostala naš najpomembnejši partner pri dobavi plina, za katerega plačujemo dobro ceno,« je Barroso pokazal, da je sodelovanje na področju energije v interesu obeh partnerk.

Vladimir Putin, ki je v Bruselj dopotoval s kar 12 ministri, kar se je zgodilo prvič, odkar sta Rusija in EU leta 1997 uvedli prakso rednih letnih srečanj, je med pogovorom v Berlaymontu znova poudaril nujnost odprave vizumov za ruske državljane, ki potujejo v Unijo, vendar je v odgovor slišal Barrosovo pripombo, da je napredek v dogovarjanju odvisen od »dobre volje obeh strani«.

Več soglasja sta glavna akterja srečanja pokazala pri ta hip najbolj žgoči politični temi. Oba sta obsodila uporabo vojaške sile proti demonstrantom v Libiji in v drugih arabskih državah, kjer se že nekaj tednov vrstijo protesti, vendar se je Putin zavzel za podporo brez vmešavanja, kar je izzvenelo kot kritika evropskih spodbud k razpisu svobodnih volitev. »Ni še tako dolgo, ko so naši evropski partnerji pozivali k svobodnim in demokratičnim volitvam na palestinskih ozemljih, kjer pa je zmago poželo radikalno gibanje Hamas,« je pripomnil gost iz Moskve, ki je prepričan, da morajo ljudstva odločati o svoji prihodnosti brez tujega vmešavanja. Barroso pa ni pozabil omeniti vprašanja človekovih pravic v Rusiji, od katere pričakuje, da bo spoštovala mednarodne zaveze.

Visoka predstavnica Catherine Ashton in zunanji minister Sergej Lavrov sta v skupni izjavi o razmerah v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu »obsodila nesprejemljivo uporabo vojaške sile, še posebej v Libiji, ki je povzročila smrt več sto ljudi«, hkrati pa sta pozvala »vse strani k odgovornosti, spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava«. Sedanjih pretresov v regiji pa ne bi smeli uporabiti kot izgovor za podaljšanje zastoja na pogajanjih o trajnem miru na Bližnjem vzhodu, prav nasprotno, ta prizadevanja bi morali še okrepiti.