Tiskane izdaje
Ljubljana – Energetska izkaznica je le detajl v skorajšnjem novem energetskem zakonu. Njen cilj je energetsko varčnejše in ekološko bolj ozaveščeno bivanje v zasebnih in javnih objektih. Njena uvedba pa postavlja več vprašanj, saj pred lastnike nepremičnin postavlja določnejše zahteve in – sankcije.
Ker je izkaznica strošek, ki bremeni lastnike nepremičnin, se utegne zaplesti predvsem v večstanovanjskih stavbah. Zdaj benigno zahtevo, da je nujna za vse nepremičnine, ki se oglašujejo, prodajajo ali dajejo v najem za več kot eno leto, bo novi energetski zakon zaostril s sankcijami. Izkaznice bodo morale v nekaj letih sicer pridobiti vse večstanovanjske stavbe z več kot štirimi stanovanji, vendar jim novi zakon za to določa prehodno obdobje.
Dotlej pa ... Če bo hotel etažni lastnik svoje stanovanje prodati, bo imel dve možnosti: če je tehnično izvedljivo, lahko naroči (in plača) izdelavo izkaznice samo za svoje stanovanje, sicer bo predlagal upravniku, da po dogovoru z drugimi lastniki naroči izkaznico za celotno stavbo. Morda pa dogovora ne bo mogoče doseči - za marsikoga v hiši bo strošek morda nepotreben in nesprejemljiv. Rešitve še vedno išče tudi zakonodajalec. Zakon bi, na primer, lahko predpisal, da postane energetska izkaznica obvezna za celotno stavbo takoj, ko se pojavi potreba po njej. Predlog, da bi izdelavo energetske izkaznice za celotno hišo financirali iz sredstev rezervnega sklada in tako presegli morebitne spore, ni bil sprejet.
Medtem se za glavo držijo nepremičninski posredniki. Bojijo se, da bodo morali ukiniti oglase in zastreti spletne ponudbe, saj večina prodajalcev ne bo takoj izpolnila zakonske zahteve po energetski izkaznici. Prodajali bodo torej lahko le novogradnje. Tudi če ne bi bilo težav z naročili in stroški izkaznic, teh država ni sposobna čez noč izdelati za vse oglaševane nepremičnine. Ministrstvo ocenjuje, da bo izdelanih 10.000 izkaznic na leto, od tega približno 7000 za stanovanja v starejših večstanovanjskih stavbah.
»Država z energetsko izkaznico in priporočenimi ukrepi ne predpisuje obvezne energetske sanacije stavbe, jo pa priporoča,« pravi Marjana Šijanec Zavrl z ZRMK. »Poudarek je na informiranju kupcev in najemnikov o tem, katere posege bo treba izvesti za povečanje energijske učinkovitosti.« Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer meni, da je sistem energetskih izkaznic treba vzpostaviti, če se Slovenija hoče izogniti kaznim evropske komisije oziroma kandidirati za sredstva evropskih investicijskih skladov.
Po dosegljivih podatkih je bilo do zdaj izdanih 132 licenc
Energetsko izkaznico je na podlagi evropske direktive uvedel že energetski zakon leta 2006. Njegova nova različica prinaša spremembe tudi za to poglavje. Razprava v parlamentu je burna, zato ni jasno, kakšna bo končna različica, zagotovo pa bodo precej podaljšali prehodno obdobje za pridobitev izkaznice za najstarejše večstanovanjske stavbe.
Roke za uvedbo energetskih izkaznic, ki jih je določila trenutno še veljavna regulativa iz leta 2006, smo zamudili, saj država ni poskrbela za podzakonske akte in infrastrukturo. Novogradnje so bile v tem času sicer »vsebinsko pokrite« z izkazom toplotnih karakteristik stavbe, ki je moral biti priložen uporabnemu dovoljenju, za starejše stavbe pa je za pridobitev izkaznic veljalo večletno prehodno obdobje.
Julija letos je Slovenija vzpostavila vse formalne pogoje za izdelovanje in izdajajnje energetskih izkaznic, tako za novogradnje kot za obstoječe stavbe. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, v katerega pristojnost sodi energetika, je izdalo prve licence neodvisnim strokovnjakom ter pooblastila pravnim osebam za izdajo omenjenih izkaznic. Po dosegljivih podatkih je bilo do zdaj izdanih 132 licenc in 104 pooblastila pravnim osebam, predpisano usposabljanje, ki ga izvaja Gradbeni inštitut ZRMK, pa je opravilo več kot 150 strokovnjakov. Izdanih je menda (šele) nekaj deset energetskih izkaznic.
Kdo, kdaj, kako?
Energetska izkaznica je javna listina, ki jo izda pooblaščena organizacija, izdela pa neodvisni strokovnjak z licenco. Na njej so navedeni ključni kazalniki energetske učinkovitosti in skupna poraba energije. Mogoči sta dve vrsti izkaznic, računska in merjena; prva je predvidena za vse stanovanjske stavbe in novogradnje, druga za nestanovanjske objekte. Izda se za deset let, nato je treba naročiti novo.
Zapisi o tem, katere stavbe in do kdaj potrebujejo energetsko izkaznico, vnašajo nekaj negotovosti, resnici na ljubo tudi zato, ker se zakonodajalec o rokih še ni dokončno izrekel. Pojasnilo smo poiskali pri strokovnjakinji z Gradbenega inštituta ZRMK Marjani Šijanec Zavrl.
Pri vseh novogradnjah je energetska izkaznica obvezna sestavina projekta izvedenih del, ki je obvezna priloga ob pridobivanju uporabnega dovoljenja. Ta obveznost torej velja in se od julija letos lahko tudi izvaja. Če investitor proda stavbo ali stanovanje pred dokončanjem, uporablja pri prodaji oziroma trženju izkaz energijskih lastnosti stavbe, po dokončanju pa mora dostaviti kupcu še pravo energetsko izkaznico (kakršna je razvidna iz fotografije).
Za stavbe veljajo različna pravila. Izkaznico potrebujejo vse javne stavbe (šole, upravne stavbe, zdravstvene ustanove), razen peščice izjem. Samo zanje zakon določa, da jo morajo izobesiti na opazno mesto. Splošna obveznost velja tudi za vse sedanje večstanovanjske stavbe z več kot štirimi stanovanji, pri čemer je zakonodajalec predvidel določeno prehodno obdobje za pridobitev izkaznice. Večstanovanjske stavbe, zgrajene pred letom 1980 (teh je približno 20.000 in nujno potrebujejo prenovo), bodo morale pridobiti energetske izkaznice do 2019. Tak je vsaj predlog, o njem se bo dokončno odločil parlament. Za mlajše večstanovanjske stavbe bo časa do leta 2030.
Za vse druge stavbe (hiše in stavbe z do štirimi enotami) že sedanji zakon zahteva izkaznice samo v primeru prometa z nepremičninami - če jih lastniki prodajajo ali oddajajo v najem za več kot eno leto. Če niso na trgu, izkaznice ne bodo potrebovali. Ta obveznost pa bo po novem podkrepljena s sankcijami (zakon iz leta 2006 jih ni predvidel, ker takrat pač še ni bilo nikogar, ki bi jih izdajal). To pomeni, da po sprejetju zakona trženje in prodaja rabljenih nepremičnin brez energetske izkaznice ne bosta več mogoča oziroma bosta sankcionirana z globami!
Cena ter plusi in minusi
Res je, da nam uvedbo izkaznice nalaga EU in da ima veliko zagovornikov, a po drugi strani to vzbuja revolt med uporabniki oziroma zavezanci. Za lastnike nepremičnin je nova skrb in velik strošek, zelo zaskrbljeni pa so tudi nepremičninski posredniki, ki jim nova zahteva lahko uniči posel.
Cene energetske izkaznice naj bi se po novem določile na trgu. Ob prvotni uzakonitvi izkaznice jih je država hotela omejiti navzgor, v spremenjenih razmerah (ko se v inženirskih storitvah dogaja damping) pa nerazumno zniževanje cen lahko vodi v nekakovostne storitve. Tako je stroka skupaj z resornim ministrstvom določila priporočila.
Cena je odvisna od velikosti in zahtevnosti objekta, znaša pa od okoli 200 do 500 evrov za hišo oziroma 2000 do 3000 evrov za povprečno večstanovanjsko stavbo. Dodatno se bo nekoliko zvišala še za prispevek za vodenje registrov energetskih izkaznic, ko bodo ti vzpostavljeni.
Zagovorniki izkaznic pravijo, da se bo izdatek lastnikom obrestoval pri energetsko učinkovitejših nepremičninah, tistih, ki bodo razvrščena v višje razrede, saj bo njihova tržna cena zato lahko višja. Hkrati pa je tudi res, da to lastnika lahko udari po žepu, če bo prenova upoštevana v posplošeni tržni vrednosti in bo zvišala osnovo za nepremičninski davek.
Koristi, a ne na tak način
Arhitektka Helena Kovač, ki je energetsko izkaznico pridobila v prvem paketu javnih pooblastil, vidi poleg drugih koristi v izkaznici tudi nekakšno zaščito potrošnika oziroma ozaveščanje potrošnikov o energetski učinkovitosti. »V Italiji in Avstriji ter drugih evropskih državah, ki so direktivo že implementirale v zakonodajo, mora biti energetski razred nepremičnine objavljen v vsakem nepremičninskem oglasu, tako da potencialni kupec ali najemnik takoj vidi, koliko energetsko varčna je,« pravi sogovornica. Moti pa jo, da je bilo ministrstvo na projekt slabo pripravljeno, pogreša promocijo izdelave izkaznice, medijsko kampanjo, strokovno in javno razpravo itn. Kot pomanjkljivost šteje, da še vedno ni elektronskega registra izkaznic; da morajo izdelovalci v dobi elektronskih komunikacij izkaznice na ministrstvo pošiljati po klasični pošti.
Skrajno kritičen pa je do slovenske energetske izkaznice del izvajalske stroke. Dober poznavalec tega področja Mitja Lenassi opozarja na »ločeno mnenje« Inženirske zbornice Slovenije (IZS), in sicer sekcije strojnih inženirjev in elektrosekcije, ter fakultete za strojništvo.
Resornemu ministru Samu Omerzelu so že pred časom poslali dopis, v katerem dokazujejo, da slovenska energetska izkaznica ni takšna, kakršno zahteva evropska direktiva.
Trdijo namreč, da izkaznice po veljavnem oziroma predlaganem sistemu ni mogoče strokovno izdelati. »Trenutno jo lahko izdela in kot strokovno zaračuna samo inženir brez kančka etike in morale! Pravilnost računalniških programov na ministrstvu za infrastrukturo namreč šele preverjajo z javnim razpisom, manjkajo podatki o vlažnosti zraka. Manjkajo tudi referenčne vrednosti, dovoljene s predpisom, čeprav so prav te po črki direktive za lastnika ali najemnika podlaga za primerjavo z realnim stanjem. Tu je še »težava« s faktorji pretvorbe primarne energije ... Nedorečeno in nepripravljeno. Res pa je, da se zakonodajalcu mudi, ker Sloveniji grozi kazen.« Ministrstvo na pripombe ni niti odgovorilo.
