Energetska spričevala bosta nadzirali dve inšpekciji

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je po zadnjih podatkih registriralo 6000 energetskih izkaznic za stavbe. Če upoštevamo, da je to šestkrat več kot pred dvema mesecema, je napredek očiten. Kljub temu pristojni nimajo razloga za zadovoljstvo, saj so potrebe precej večje, lov na kršitelje pa je odprt.

A tudi ta juha se očitno ne bo pojedla tako vroča, kot se kuha. Poglejmo, zakaj.

Najprej o podatku, ki smo ga dobili na ministrstvu. Obsega samo že vpisane izkaznice. V resnici jih je verjetno več, saj jih je bilo tedaj nekaj še v postopku vpisovanja, nekaj pa v delu. Približno tretjina registriranih izkaznic je za javne stavbe, dve tretjini pa za stanovanjske stavbe. Od teh jih je okoli 60 odstotkov za večstanovanjske objekte, pri čemer pojasnilo ministrstva ne razločuje med izkaznicami, izdanimi za celotno stavbo, in izkaznicami za posamezni del stavbe.

Na drugo stran postavimo potrebe. Najprej zasebne stanovanjske in poslovne stavbe, ki so »na trgu«: Geodetska uprava RS (Gurs) je v zadnjih letih zabeležila po okoli 11.000 prodaj stanovanj, hiš in poslovnih prostorov na leto, odkar spremlja najemna razmerja, pa tudi okoli 30.000 novih najemnih poslov v poldrugem letu, torej povprečno 20.000 na leto. Tričetrt teh poslov je dolgoročnih, zato najemodajalci potrebujejo energetsko izkaznico. Če prištejemo še vse nepremičnine, ki so v nepremičninskih oglasih agencij ali jih prodajajo sami lastniki, pa na tisoče javnih stavb, ki morajo še pridobiti izkaznico, vsota močno presega kapacitete izdajateljev energetskih izkaznic.

Podjetni izkazničarji

Četudi ministrstvo načrtuje nova izobraževanja izdelovalcev izkaznic, bo torej pred vrati izkazničarjev še nekaj časa gneča. Kar pa ni najhuje. Če bi ta trenutek zamrznili posle z objekti brez izkaznic, bi se trg še dodatno osul. Če pa se bo, nasprotno, sklepanje prodaj nadaljevalo s starim tempom, tudi z nepremičninami brez izkaznic, lastniki tvegajo plačilo globe. Najprej jih po žepu lahko udari oglaševanje brez navedbe energetskega razreda, potem pa še neizročitev originala izkaznice ob prodaji ali oddaji stavbe, skupaj 550 evrov.

Medtem pa licencirani izdelovalci izkaznic kažejo dejavno podjetniško žilico. Na spletu je mogoče najti domiselne ponudbe, razvrščene, denimo, po paketih. Primer takega paketa: Če se nekemu naročniku bolj mudi, bo za izdelavo izkaznice za stanovanje, hišo ali poslovni prostor do določene površine plačal na primer 339 evrov in bo dokument dobil najpozneje v treh dneh, hitri paket (5 do 10 delovnih dni) je za sto evrov cenejši, osnovni paket (10 do 20 delovnih dni) pa stane 139 evrov. Razlika pokrije dve tretjini globe ...

Vprašamo se, ali je taka ponudba skladna z vladno uredbo o maksimiranju cen izkaznic. Ni. A kaj, ko izvajanja uredbe, kot kaže, nihče ne nadzira. Po mnenju pravnikov tako ali tako najbrž ne bi prestala preizkušnje na sodišču. Novo uredbo, v kateri ne bi bilo več censke omejitve navzgor, je za začetek letošnjega leta obljubil infrastrukturni minister Peter Gašperšič, a je obljubo snedel.

Zmeda pri nadzoru

Gremo nazaj na trg. Če se postavimo v kožo prodajalca – ob vedenju, da je trgovanje vse prej kot živahno – in najdemo voljnega, finančno sposobnega kupca, verjetno ne bomo omahovali s poslom, čeprav v žepu nimamo energetske izkaznice. Dodatno pa nas bo k pogumnemu kršenju predpisa spodbodla zmeda pri razdeljevanju nadzorniških nalog. Mediji smo po uveljavitvi zakona in pozneje tudi pravilnika o metodologiji izdelave energetskih izkaznic ministrstvo spraševali, kdo bo nadziral določila o izkaznicah pri oglaševanju stavb, izročanje izkaznic, njihovo izobešanje na javnih objektih, kakovost izdelanih izkaznic itn. Pristojni na ministrstvu so bili z odgovori ves čas izjemno skopi, češ da je načrtovanje in način nadzora v domeni avtonomnih inšpektoratov, sicer pa da je zakon, ki razdeljuje naloge med energetsko, gradbeno in tržno inšpekcijo, povsem jasen.

Pa v resnici ni. Gradbena inšpekcija, ki po cepitvi ministrstva sodi pod okrilje okolja in prostora, je po natančnem branju (tu in tam slabo pripravljenega) energetskega zakona na svoja pleča vzela le nadzor nad vsebino že izdanih izkaznic, in sicer le takrat ko ministrstvo za infrastrukturo ugotovi nepravilnosti pri svojem strokovnem nadzoru in o tem obvesti gradbeno inšpekcijo. Nadzor nad na primer oglaševanjem nepremičnin ali obvezno predložitvijo izkaznice pri prodaji/oddaji nepremičnin pa da ni v njeni pristojnosti. Zaradi »nesporazuma«, ko je tudi javnost spoznala, da za izkaznice tako rekoč »ni tožnika«, je ministrstvo sklicalo sestanek z inšpektorati.

Rezultat: sivo cono – oglaševanje in izročanje izkaznic – bosta v sodelovanju pokrili obe inšpekciji, energetska in gradbena. Na vprašanje, kako, še nismo dobili odgovora. Sklepamo pa lahko, da se z nadzorom nad oglaševanjem v prvih dveh mesecih ni ukvarjal nihče in da se tudi z novimi dodatnimi zadolžitvami (ki jih očitno inšpekciji nista vnesli v program dela) ne bodo ravno posebej obremenjevali.

Globe od 24. februarja

Podobna površnost se je ministrstvu zgodila tudi z roki moratorija na globe. Jasen je bil datum tistega za oglaševanje (1. januar 2015), za začetek izrekanja kazni za neizročitev energetske izkaznice pa smo z ministrstva najprej dobili podatek, da začno veljati letošnjega 22. marca. Nato je bilo v obtoku (na raznih spletnih straneh) nenadoma več različnih datumov uveljavitve kazni – brez uradnega odziva, kaj je res in kaj ne. Šele tik pred 24. februarjem se je ministrstvo odzvalo in uradno zapisalo ta datum kot pravi. Kot da jim je zmeda ustrezala, ker bi morali dotlej to področje urediti, a jih je spet čas prehitel.