Šentrupert – Brda so kot mala občina izdelala in začela izvajati čezmejno trajnostno prometno strategijo, Bled vlaga v energetsko obnovo javnih stavb in zamenjavo razsvetljave, Šentjur pa je zelo uspešen pri pridobivanju evropskega in drugega denarja za projekte.
Že šestič zapored je Energetika.NET podelila nagrade slovenskim občinam, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov, letos so jih prav zato poimenovali energetsko najbolj odmevne občine v Sloveniji. Nagrado so tako prejele občina Šentjur med velikimi občinami, med srednjimi je bila najboljša občina Bled, med malimi pa občina Brda. Prav goriška občina Brda je postala tudi letošnja absolutna zmagovalka natečaja, s čimer nadaljuje trend velikih uspehov malih občin, saj naziv prevzema od letošnje gostiteljice Šentruperta. Poleg naziva so zmagovalke prejele tudi nagrade v vrednosti skoraj 10.000 evrov, ki jih poleg Energetike.NET podeljujeta še podjetje JHP projektne rešitve in podjetje SmartiS. To je na dogodku prvič zagnalo aplikacijo pametni župan, ki jo ima kot prva občina Šentrupert.
Male občine so lahko okretne
Občina Brda je ena tistih občin, ki imajo poleg obveznega lokalnega energetskega koncepta še akcijski načrt za trajnostno energijo. Izdelali so tudi čezmejno trajnostno prometno strategijo, ki jo že uresničujejo. V občini imajo tako električna polnilna mesta, prevažajo se z električnimi skuterji in električnimi kolesi. Poleg tega so energetsko obnovili občinsko stavbo s pomočjo modela ESCO. Ker so ti objekti manjši, so se v občini znašli in združili tri objekte, ki zagotavljajo večje prihranke. Prav tako so na podlagi energetskega pogodbeništva prenovili javno razsvetljavo. K energijski učinkovitosti in spremljanju zmanjševanja rabe energije spodbujajo tudi občane, v ta namen so na občinski stavbi postavili monitor, kjer lahko tudi oni spremljajo rabo energije. Občina se v resnici lahko pohvali, da jim je uspelo energetsko prenoviti tako rekoč vse šole. Naslednja izziva sta energetska obnova glavne vinske kleti s trigeneracijo (proizvodnja elektrike, toplote in hladu) na biomaso ter izraba geotermalne energije z ogrevanim bazenom za pospešeni razvoj turizma.
Projektov ne manjka
Občina Bled je lokalni energetski koncept sprejela že leta 2008. Lani so tako v energetsko obnovo vrtca Bled skupaj z ministrstvom za infrastrukturo vložili dva milijona evrov, denar pa namenjajo tudi za energetsko upravljanje in energetsko knjigovodstvo. S pomočjo švicarskega prispevka so na osnovni šoli vgradili toplotno črpalko. S pomočjo koncesionarja postopoma navadne žarnice na javni razsvetljavi menjavajo z varčnimi, na nekaj bencinskih servisov pa so namestili polnilnice za električna vozila. Energetsko so obnovili tudi zdravstveni dom. Tudi letos projektov ne manjka.
Skupina za pripravo vlog
Občina Šentjur se lahko pohvali s številnimi uspešno izvedenimi investicijami. Poleg tega, da so na osnovnih šolah izvedli energetske sanacije in uvajali sisteme za soproizvodnjo toplote in električne energije, so v vrednosti kar 2,4 milijona evrov izvedli tudi prenovo in energetsko obnovo kulturnega centra Ipavec, za katerega so 73 odstotkov denarja pridobili od ministrstva za kulturo. Tudi pri obnovi osnovnih šol so bili uspešni na razpisih države. Sistematično so se lotili uvedbe organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije v javnih zgradbah, ki jih izvajajo v okviru del energetskega upravljavca, vzpostavili pa so tudi energetsko svetovanje za občane. Med v prihodnost usmerjenimi projekti je še usmerjevalna skupina za izvajanje akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta, ki opravlja energetski nadzor v izbranih javnih objektih, vseskozi pa išče tudi nove vire za uveljavljanje novih ukrepov in pripravo vlog za sofinanciranje projektov, s katerimi dosegajo večjo energijsko učinkovitost.