Tiskane izdaje
Ljubljana – Pariški sporazum o podnebnih spremembah je dobil dobro oceno okoljevarstvene organizacije E3G, saj vsebuje zaveze 187 držav za znižanje emisij. Pomembni pa so tudi dodatni dogovori, napovedi investicijskih skladov, mest, korporacij in držav.
Pariški sporazum bo uveljavljen, ko ga bodo ratificirale države, ki izpuščajo vsaj 55 odstotkov svetovnih emisij (kjotski protokol vključuje države s samo 15 odstotki emisij). Brez ZDA in Kitajske, ki spuščajo 40 odstotkov emisij, bo težko. Vendar je vsaj delno zagotovilo za uspeh po mnenju E3G to, da so bili sklenjeni tudi dodatni dogovori. Kitajska je napovedala, da bo v podnebne ukrepe doma vložila 3,1 milijarde dolarjev na leto, za razvojne projekte v Afriki pa bo namenila 60 milijard dolarjev. Afriška pobuda za obnovljive vire obsega cilj deset gigavatov obnovljivih virov do leta 2020 in 300 gigavatov do leta 2030. Kar 120 vlagateljev, ki upravljajo premoženje v vrednosti deset bilijonov dolarjev, je napovedalo letno zmanjševanje emisij, 400 vlagateljev pa povečanje naložb v nizkoogljične tehnologije in prilagajanje na podnebne spremembe.
Skoraj tisoč županov mest z vseh celin je podprlo dolgoročne cilje in napovedalo vsaj 80-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050, veliko pa tudi uporabo 100-odstotno obnovljive energije. Mesta bodo pripravila tudi strategije in akcijske načrte za prilagajanje. Skupina korporacij RE100, ki vključuje tako Google kot Goldman Sachs, Microsoft in Walmart, je napovedala, da bodo dobivali elektriko zgolj iz obnovljivih virov. Poleg tega se je 19 držav, ki predstavljajo 80 odstotkov svetovnih raziskav in razvoja čistih tehnologij, zavezalo podvojiti vlaganja v raziskave in razvoj že v petih letih.
Evropa naj poveča cilje
V E3G ugotavljajo, da je v Parizu veliko držav ugotovilo, da vlaganje v podnebne ukrepe stane bistveno manj, kot bo znašala škoda zaradi posledic podnebnih sprememb, zlasti zato, ker so cene čiste energije dramatično padle. Na to je precej vplival evropski energetsko-podnebni sveženj zakonodaje, ki je predvideval znižanje emisij za 20 odstotkov do leta 2020. To je spodbudilo svetovno dobavno verigo, cene tehnologij in čiste energije pa so se znižale. »Osem največjih gospodarstev na svetu bo podvojilo delež obnovljive energije do leta 2030, kar je hitreje, kot načrtuje Evropska unija. Eksplozija uporabe obnovljive energije, ki jo je spodbudil Pariz, bo še bolj znižala cene tehnologij in povečala priložnosti naprednih evropskih podjetij,« pravijo v E3G. Med temi je 16 vodilnih gradbenih družb, ki napovedujejo gradnjo ničenergijskih hiš.
Priložnosti EU bi bile še večje, če bi povečala svoje ambicije. Zaveze, ki so jih države dale v Parizu, bi se morale podvojiti, da se svet ne bi segrel za več kot dve stopinji Celzija. V EU so se emisije od leta 1990 do lani zmanjšale za 24 odstotkov, po nekaterih analizah pa se bodo do leta 2030 za 30 odstotkov, kar je deset odstotkov nad ciljem. Cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 se tako zdi šibek, analitiki celo pravijo, da je daleč od stroškovno najučinkovitejše poti za evropsko gospodarstvo, če to želi še naprej voditi v nizkoogljičnost. Lani se je na svetu prvič zgodilo, da so projekti proizvodnje energije iz obnovljivih virov pritegnili več naložb kot fosilna goriva.
