Za potrebe zaposlenih v Gen-I so tako zagotovili 25 polnilnic v Ljubljani, Novi Gorici in v Krškem, če bi bila ponudba električnih avtomobilov na trgu boljša, pa bi že vso floto službenih vozil poganjala elektrika. Izvedli so tudi skrivne nakupe, pri katerih se je pokazalo, da trgovci po petih minutah preidejo na predstavljanje ponudbe dizelskih in bencinskih avtomobilov. Pri električnih je namreč manjša marža, delov je manj, ravno tako servisov. Tako ima zdaj Gen-I 35 električnih vozil od skupaj 70.
V garaži pod poslovno stavbo Gen-I v Ljubljani pa so lahko brez posegov postavili eno polnilnico. Za vse druge so potem morali napeljati lasten izvod do transformatorske postaje. »Ni pomembno, kako debel je kabel, brez pametnega upravljanja, s katerim se zmanjša priključna moč, bo napajanja prej ali slej zmanjkalo,« pravi Golob. Dodal je, da je to zdaj prva garaža, ki ima večje število polnilnih postaj.
Upravljanje polnjenja ključno
Sandi Kavarič iz Gen-I je pojasnil, da so polnilnice nadgradili, da jih je mogoče upravljati. Z zamikom polnjenja se da že veliko narediti za omrežje. Polnilnica dobi podatke o napolnjenosti avtomobila, prednostno tako delujejo polnilnice, ki polnijo najbolj izpraznjene baterije. Avtomobilov, ki imajo še 80-odstotno napolnjene baterije, ni treba takoj polniti. V Gen-I spremljajo napolnjenost vozil, v tem času napolnjenost baterij v veliki večini ni padla pod 60 odstotkov.
Polnilnice na lokacijah Gen-I so počasnejše, 10- in 22-kilovatne. »To je rešitev za garaže, večstanovanjske stavbe, parkirišča. Hitro polnjenje je potrebno le na daljših poteh oziroma v tranzitu,« je opozoril Kavarič. Golob je dodal, da lahko spremljajo vsako polnilnico, ki se pridruži v njihov sistem s kartico Gen-I Sonce, ta je odprt za vse.
Vrstica na računu za elektriko
Kartica Gen-I Sonce omogoča uporabnikom polnjenje kjer koli, strošek pa se obračuna z dodatno vrstico na računu za elektriko enkrat na mesec. V sistemu so tudi polnilnice največjega ponudnika Elektra Ljubljana. Golob pravi, da bo polnjenje stroškovno nevtralno, elektrika za polnjenje avtomobila bo stala toliko kot elektrika za naprave doma.
Glavna razlika med električnimi in klasičnimi avtomobili je seveda pri energentu, druga pa, da so električni avti bistveno bolj digitalizirani. Polnjenje ni anonimno, med avtomobilom in polnilnico poteka dvosmerna komunikacija. »To ostane v polnilnici in potuje v informacijski sistem Gen-I,« je pojasnil Andrej Šajn, član uprave Gen-I.
Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je povedal, da so takšnega partnerja veseli, saj njihovo omrežje polnilnic Gremo na elektriko temelji na odprtosti. Gen-I napoveduje še sodelovanje z Elesom. Na vprašanje, ali bodo k sodelovanju povabili tudi Petrol, je Golob odgovoril, da so njihova glavna skrb njihovi uporabniki. Zato sodelujejo z največjim, to je Elektro Ljubljana, ki tudi deluje sodelovalno. »Petrol pa deluje bolj po sistemu izključevanja,« pravi Golob.
Polnilnice bodo pri daljnovodih
Na vprašanje Dela, ali bo za večje polnilne postaje smotrno uporabiti prenosno, ne šibkejše distribucijsko omrežje, je Golob odgovoril, da bodo večje postaje s hitrimi polnilnicami zrasle blizu stikališč ali elektrarn pa tudi zraven daljnovodov. »To bo tudi stokrat ceneje kot postavljati daljnovode do avtocest,« meni Golob.
Zaposleni že tekmujejo
V Gen-I so z električnimi avtomobili morali najprej razbiti mite pri zaposlenih, česar so se lotili odločno in sistematično, kot je dejala Maša Švab iz Gen-I. Največji strah je bil povezan z dometom vozil. To so odpravili tako, da so električne avtomobile dali zaposlenim na voljo v prostem času. Z anketami so potem zbrali veliko dragocenih izkušenj. Zdaj pa med zaposlenimi že poteka navidezni boj, kdo bo lahko uporabil električno vozilo. Ugotovili so, da je za vsak dan primeren električni avto, za dopust pa priključni hibrid.