Tiskane izdaje
Ljubečna – Lahovški potok je manjši potok nedaleč od naše hiše, zato se nama zdi zelo pomembno vedeti, v kakšnem ekološkem stanju je. Ljudje na bregove odlagajo biološke odpadke in čezmerno gnojijo travnike za potrebe krme za živino.
Potok obrašča jelševje, ki s pomočjo svojega koreninskega sistema oblikuje tolmune in manjše brzice. Posebej zanimiv je močvirni del med vasema Prekorje in Runtole, kjer se tok upočasni in nastanejo manjše okljuke ali meandri. V preteklosti so potok uporabljali za napajanje živine.
Starejši vaščani so nama povedali, da je bilo življenje v potoku v preteklosti veliko pestrejše, v njem naj bi živele školjke potočni škržki in številne vrste rakov. Žal danes teh vrst v vodi ne zasledimo več. Glede na rezultate biološke in kemijske analize vode je videti, da se stanje vode vzdolž potoka slabša. K temu žal precej prispeva intenzivno kmetijstvo.
Zelena puščava
Razumljivo je, da si kmetje želijo pridelati na svojih travnikih čim več krme za vzrejo živine, problem pa nastane, ko zaradi večje proizvodnje krme čezmerno uporabljajo mineralna gnojila in gnojevko. To je problematično zlasti tedaj, če so travniki mokrotni in v bližini potokov. Med pogostimi ogledi potoka sva opazili, da se ne spreminjajo samo vodotoki, temveč tudi travniki, kjer uporabljajo gnojevko. Travniki so se vzdolž potoka iz pestre življenjske združbe spremenili v monotono zeleno puščavo, kjer prevladujejo trave. Z njih izginjajo pisane cvetlice, na katerih so se prehranjevale številne žuželke. Podobne spremembe so se zaradi onesnaževanja zgodile tudi v potoku.
Gnojenje ubija tudi življenje v vodi. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Vzorčenje živali
Da bi raziskali ekološko stanje Lahovškega potoka, sva se odločili za vzorčenje živali. Prvo mesto vzorčenja je bilo pod izvirom potoka. Iz vode sva potegnili veliko število potočnih postranic in ličink enodnevnic, kar vodo uvršča v kategorijo malo do zmerno onesnažene vode. Tukaj teče potok skozi gozd, kjer vaščani iz bližnje vasi odlagajo različne biološke odpadke. Sklepava, da je ravno gnitje tega biološkega materiala vir manjšega onesnaženja.
Drugo odvzemno mesto je bilo na prehodu potoka iz travnikov v gozd. Prav na teh travnikih lastniki zemljišč pogosto uporabljajo gnojevko celo v bližini potoka. Pri kemijski analizi vode se je pokazala povečana koncentracija nitratnih in amonijevih ionov, kar kaže na povečano stopnjo razkrajanja organskih snovi, katerih vir bi lahko bila gnojevka. Opazili sva tudi, da mnogo individualnih hiš na tem območju nima komunalne ureditve, ker seveda izjemno slabša ekološko stanje potoka.
Nikogar ne skrbi
Število živalskih vrst v potoku se je zaradi onesnaženosti vode močno zmanjšalo. Sprašujeva se, kako se bo to onesnaževanje nadaljevalo, saj očitno kakovost vode v Lahovškem potoku nikogar ne skrbi.
