Gospodinjstva bi veliko prihranila, če bi gledala v števce

Ljubljana – Glavni namen evropskega projekta Retrace je izmenjava dobrih praks med partnerskimi regijami, kar pokaže ovire v regionalnih in lokalnih politikah za lažji prehod v krožno gospodarstvo. Slovenske dobre prakse so si ogledali italijanski, španski in francoski partnerji.

Ogled dobrih praks krožnega gospodarstva je peti v vrsti tako imenovanih študijskih obiskov projekta Retrace, ki se izvaja s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Europe. Od začetka projekta aprila 2016 so projektni partnerji spoznali že več kot 40 primerov dobrih praks iz Italije, Francije, Španije, Nizozemske in pred dnevi še Slovenije.

Iz širšega nabora predlogov dobrih praks, ki jih je oblikovala služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), partnerica v projektu Retrace, so v Ljubljani, na predlog vodilnega partnerja, Politehnične univerze iz Torina, predstavili osem primerov.

Med njimi je projekt Wintherwax, v okviru katerega je podjetje M Sora razvilo lesena okna, izdelana iz termično modificirane smrekovine, zaščitene z bio voskom. Ta omogoča, da se les tudi osuši, kar je pri veliko drugih premazih oteženo, zaradi česar lahko les gnije. Vendar, je povedal Aleš Ugovšek, ljudje še vedno raje vzamejo okna s premazi iz nafte. M Sora prevzema tudi stara okna, pri čemer je težava, da pri nas ni predelovalca ravnega stekla.

Projekt zasnove in izdelave pravičnih števcev Fair Meter temelji na partnerstvu podjetja Iskra Emeco s štirimi nizozemskimi elektrodistribucijami. Mojca Markizeti je povedala, da imajo največji razvojni oddelek za merjenje v Evropi. Transparentnost, sodelovanje in prenašanje znanja je tudi upravljanje tveganj, pravijo zdaj v Iskri Emecu, Markizetijeva pa poudarja, da bi lahko gospodinjstva veliko prihranila, če bi gledala v števce.

Predstavili so tudi uporabo japonskega dresnika za izdelavo papirja in za hrano, kar je bil projekt društva Re-generacija. Gaja Mežnarič Osole je povedala, da se bo projekt nadaljeval, če bo le na voljo kaj denarja. Japonski dresnik ima kar 40 odstotkov več celuloznih vlaken kot les.

V projektu InnoRenew Univerze na Primorskem vzpostavljajo Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Najprej zbirajo ekipo, kasneje bodo postavili tudi stavbo. V projekt ECONYL® družba Aquafil Slovenija zagotavlja kakovostne osnovne surovine za izdelavo najlonskih niti z zbiranjem in predelavo odpadnih izdelkov, zlasti ribiških mrež.

V Ljubljani so udeleženci terenskega ogleda videli center ponovne uporabe Snage, kjer popravljajo in izboljšujejo predmete, ki jih ljudje nočejo preprosto zavreči, pripravljajo prigrizke iz zavržene hrane in imajo na voljo šivalne stroje in podobno za tiste, ki znajo sami popraviti oblačila.

Stol Nico Less podjetja Donar sledi korakom od zibke do zibke. »Zakaj se moramo vedno odločati med okoljem in ekonomijo?« sprašuje Matej Feguš, lastnik Donarja, in dodaja, da je zanje prvo okolje, nato pride družba, uporabnik pa je šele tretji. »Verjamemo, da moramo uporabnike izobraževati,« pravi Feguš, ki je videl dokumentacijo za avtomobilske luči, v kateri je predvideno, da se bodo pokvarile v določenem času. »Delamo dizajnerski stol iz odpadnih snovi, kaj je lahko boljše od tega?« meni Feguš.

Predstavili so tudi strateška razvojno inovacijska partnerstva oziroma mrežo za prehod v krožno gospodarstvo. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je prepričana, da lahko prek izmenjav primerov dobrih praks v partnerskih regijah pridobimo podrobnejši uvid v to, kako lahko s sistemskim načinom razmišljanja oblikujemo učinkovite razvojne rešitve.