Tiskane izdaje
Ljubljana – Z novim šolskim letom se slovenski program Ekošola pridružuje 22 državam po svetu, ki izvajajo mednarodni projekt Leaf (Learn About Forests) – Znanje o gozdovih. Program so razvili konec 20. stoletja iz programa Gozd v šolah, ki so ga izvajali v nordijskih državah (Švedska, Finska, Norveška).
Program Leaf poteka že 15. leto. Poleg Slovenije se mu je pridružil tudi Trinidad in Tobago, zanj pa se zanimajo še v ZDA in na Slovaškem. O tem, kaj je Leaf in kakšne načrte imajo, smo se pogovarjali z direktorico Rachel Boyle, ki je program predstavila na strokovni konferenci programa Ekošola.
Kaj je Leaf in kaj je njegov namen?
Leaf je okoljski izobraževalni program, ki spodbuja izobraževanje o okolju s povečevanjem ozaveščenosti učencev, učiteljev in širše skupnosti. Naš cilj je povečati okoljsko zavest in poznavanje okolja, predvsem z vidika ključne vloge gozda, ki jo ima ta v trajnostnem načinu življenja. S tem želimo omogočiti doživljanje in opazovanje narave ter povečati razumevanje ekološke mreže, povezanosti med človekom in naravo. Prav tako je pomembno, da učenci aktivnosti, ki potekajo v okviru projekta, vzamejo za svoje in ustvarjajo lepšo prihodnost zase in za druge.
Je program namenjen samo šolam?
Predvsem šolam pa tudi vrtcem in drugim izobraževalnim ustanovam, tudi tistim v okviru zunajšolskih oziroma pošolskih dejavnosti. V kateri od teh ustanov program izvajajo, pa je po državah različno. Na primer Bolgarija se je osredotočila na vrtce, medtem ko so se v Maleziji usmerili bolj v študente.
Kako program deluje v praksi, je to del, na primer, predmeta biologije?
Glavni poudarek programa je seveda na ekologiji in biologiji, a učitelje spodbujamo, da okoljske vsebine predstavijo tudi pri drugih predmetih. Tako lahko na primer pri matematiki merijo obseg drevesa, pri umetnosti proučijo listje v vseh letnih časih in podobno. V Maleziji na primer učenci izračunajo, koliko ogljika lahko shranijo drevesa glede na svojo velikost, premer in starost.
Se morajo učitelji dodatno usposabljati, da lahko take vsebine prenašajo na učence?
Ne nujno. Tu imajo glavno vlogo naši člani Fundacije za izobraževanje o okolju (FEE), ki preverijo učne programe in poiščejo vire, ki bi jih lahko uporabili v obstoječem programu. Tako na primer ponekod organiziramo delavnice za učitelje, v drugih državah pa lahko bolj svetovalne pogovore. Kot vem, v Sloveniji člani fundacije tesno sodelujejo z učitelji in zanje organizirajo delavnice.
Torej se vsaka država po svoje odloča, katere teme bo vključila v izobraževalni program?
Države bistvene elemente programa prilagodijo svoji tradiciji in učnemu načrtu. Program Leaf je zasnovan v obliki tem. Trenutno je aktualna tema gozd in voda. Države spodbujamo, da si vsako leto ali pa na dve leti izberejo eno temo in jo obdelajo. Trenutni program vsebuje pet glavnih tem: gozd in biotska raznovrstnost, gozd in podnebje, gozd, izdelki in storitve, gozd in voda ter gozd in družba. Dopolnjujejo jih še podteme, kot so kreativnost in inovacije, ki so povezane s produkti, gozdnimi miti ter zakoni in pravili v gozdu.
Države spodbujamo, da si izberejo eno od glavnih tem in kasneje katero od podtem. Kljub vsemu v programu obravnavajo vse funkcije gozda, od ekološke, kulturne, ekonomske do družbene. Države se same odločijo, kateri bodo posvetile več pozornosti, a obdelajo vse. Tako na primer v skandinavskih državah, kjer je gozdarska panoga zelo razvita, dajo poudarek ekonomskemu vidiku, Uganda in Kenija pa se bolj ukvarjata z družbenim in kulturnim.
Program nenehno izboljšujemo in razvijamo. Enkrat na leto se srečajo koordinatorji in razpravljajo o možnih izboljšavah, pregledajo naše cilje in spremljajo napredek. Ker je v program vključenih 23 držav z vsega sveta, se moramo znati prilagoditi potrebam posamezne države. Hočem reči, da imamo strukturo, a smo hkrati prilagodljivi.
Omenili ste napredek. Kako spremljate rezultate programa?
Seveda je najlaže uspeh izraziti v številkah, kot so število učencev in učiteljev, vključenih v program, število zasajenih dreves in podobno. A to ni naš cilj, saj je naš pristop bolj celosten. Želimo si dvigniti zavedanje o pomenu gozda. Državam predlagamo, naj ocenijo raven zavedanja, poznavanja glavnih tem na začetku izvajanja programa in na koncu leta, tako vsako leto. Kratkoročno je težko izmeriti spremembe v vedenju, dolgoročno pa se že pokaže, ali so ti učenci na primer postali okoljevarstveniki ali so zaposleni v panogi gozdarstva in podobno. FEE v tem hipu opravlja raziskavo o učinku vseh petih tem v programu.
Kakšni so načrti za naprej?
Smo v pomembni fazi, ko raziskujemo, kako vsaka od držav izvaja program in kaj zares deluje, kateri so primeri dobrih praks. To nam bo omogočilo izboljšati program. Za nas kot nevladno organizacijo so zelo pomembna partnerstva, tako na mednarodni kot nacionalni ravni. Na primer v Sloveniji je program podprlo podjetje Lek, kar je omogočilo njegovo izpeljavo. Poleg finančnih partnerstev so za izmenjavo izkušenj pomembna tudi partnerstva med državami, vključenih v program. Na primer Slovenija in Latvija imata približno enako gozda. Latvija je v program Leaf vključena že nekaj časa in nam lahko pomaga s kakšnim nasvetom.
