Tiskane izdaje
Ljubljana - Gozd je za našo države bogastvo, kot je za druge države nafta. Ne želimo se primerjati z Nigerijo, ki ima naftno bogastvo, večina državljanov pa od tega nima nič.
Tako dramatično je razlog za sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje opisal Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic. Kako do boljšega gospodarjenja z državnimi gozdovi je bila edina točka na seji, na kateri so potem razširili temo obravnave na celotno problematiko gospodarjenja s slovenskimi gozdovi in kako narediti več za predelavo lesa v Sloveniji. Sklenili so vladi predlagati, da v šestih mesecih pripravi predlog konkretnih ukrepov za podporo lesno predelovalni industriji.
Opozarjali so na premajhen izplen države pri upravljanju z naravnim bogastvom, ki prekriva po zadnjih podatkih že več kot 60 odstotkov ozemlja Slovenije; da so koncesnine prenizke in da bi država v proračun lahko dobila kar za 16 milijonov evrov več, »če bi se delo v gozdovih opravljalo na podlagi javnih razpisov«; da se kljub trojnemu nadzoru ustreznih služb države vedno več seka na črno; na nerazumno velik izvoz hlodovine v sosednjo Avstrijo in ustreznejše plačilo zanjo.
Vse manj gozdov v državni lasti
Slovenija je z gozdnatostjo res bogata država, a je obenem revna z deležem državnih gozdov, saj je teh že manj kot 20 odstotkov vseh, zaradi denacionalizacije pa se bo ta delež še zmanjšal, samo v zadnjih nekaj letih je država na ta račun izgubila 80.000 hektarov gozdov je med drugim poudaril kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. Spomnil je, da je ministrstvo sledilo poročilu Računskega sodišča RS in njegovim priporočilom za boljše gospodarjenje z gozdovi. Pa ne le z državnimi, v katerih poseki sledijo načrtom in so opravljena potrebna gozdno-gojitvena dela. Tako so pripravili tudi spremembo zakona o gozdovih. Predlagana novela je že v državnem zboru in razburja, saj posega na področje sive ekonomije. Računsko sodišče je v reviziji namreč ugotovilo, da je v gozdarstvu sive ekonomije za več kot 25 odstotkov, je spomnil Židan in dodal, da je »to področje treba urediti tudi zaradi zakonodaje EU«.
Sporne licitacije
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije Irena Šinko je s podatki odgovarjala na očitke o nizkih koncesninah (te so se zvišale za 92 odstotkov); o licitacijah, ki so jih uvedli zaradi realnejše prodajne cene lesa (hlodovine, drv ipd.); o ukrepanju proti koncesionarjem, ki kršijo dogovore; o posekih na črno, ki jih v državnih gozdovih ne beležijo, jih je pa veliko v zasebnih.
V razpravi so predstavniki gozdarskih in lesno predelovalnih obratov opozorili na problem licitacij, s katerimi jim je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kljub dobronamernosti za realnejše vrednotenje lesa povzročil precejšnje težave. Zato, ker je s tem prekinil ustaljene poti dobav lesa, so jim namreč onemogočili izpolnjevanje naročil, saj so les na licitaciji pokupili tisti, ki so vskočili z višjimi cenami, med temi so bili tudi tujci. »Licitacija ne more presekati dogovorjenih dobav. S tem lahko nastane še več škode, država pa izgubi več kot pridobi z višjo ceno lesa na licitaciji,« je opozoril Igor Milavec, direktor združenja lesno predelovalne industrije pri GZS.
