Gradili bomo malo, veliko pa obnavljali

Brdo pri Kranju – Slovenija še nima urejene podlage, da bi od graditeljev lahko zahtevala upoštevanje standardov trajnostne gradnje. Po mnenju strokovnjakov v Sloveniji sicer znamo graditi trajnostno, težava je v neceloviti zakonodaji in površnem javnem naročanju.

»V Sloveniji imamo 850.000 stanovanjskih enot iz različnih časovnih obdobij, ko sedanja trajnostna načela gradnje še niso bila upoštevana. Od tega je 813.000 enot gospodinjskih, kar 90 odstotkov pa jih je lastniških, ne najemniških. Zato se bomo lahko pohvalili s peščico vrhunskih trajnostnih novogradenj, potili pa se bomo pri obnovi, ki jo potrebuje 80 odstotkov stavb v državi,« je na prvi konferenci o trajnostni gradnji povedal Milan Lukić, prokurist v podjetju Lumar in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.

Država pa tega področja še ni uredila. Saša Galonja z ministrstva za infrastrukturo in prostor je namreč priznal, da se s trajnostno gradnjo po delih ukvarja več politik in resorjev, manjka pa povezava. »Celovitega sistema, takega s certifikatom na koncu, pa še nimamo,« je dejal Galonja. Tudi pri javnih naročilih se pri gradnjah zaplete. »Zakon nikjer ne določa, da je treba meriti na najnižjo ceno. Je pa taka sodna praksa in v to usmerjajo odločitve državne revizijske komisije. Odločanje na podlagi cene je namreč najbolj preprosto,« je dejal Galonja in dodal, da bi se morala država odločiti, da bo na razpisih zmagala kakovost, za to pa je treba sestaviti zelo natančne projektne naloge.

Lukić je opozoril, da v Sloveniji ni nobene stalnice, saj se o lesnopredelovalni industriji pogovarjajo že s četrtim ministrom. »Potrebujemo strategijo, po kateri bo Slovenija hodila, ne glede na to, ali je izvoljena leva ali desna vlada. Brez strategije vedno iščemo bližnjice, ki pa se na koncu vedno izkažejo za daljše in dražje,« meni Lukić. Galonja je priznal, da tudi zaposlene na ministrstvih zelo boli, ko vsaka vlada začne »pri Adamu in Evi«, kar je zelo drugače kot v drugih državah. Tudi na Hrvaškem, kjer so uzakonili energetsko izkaznico stavbe, ta pa je postala pogoj za prodajo nepremičnine. Strokovnjaki so se strinjali, da Sloveniji ni treba izumljati tople vode, zgledov v razvitih državah, denimo Nemčiji, je veliko.

Glavno vprašanje konference je sicer bilo, ali v Sloveniji znamo graditi trajnostno. Lukić je dejal, da so proizvajalci montažnih hiš, ki jih je v Sloveniji več, že pred desetimi leti začeli določati nove trende. Pred petimi leti je potem prišla ogromna konjunktura, ko je postalo razmišljanje o trajnostni gradnji nesmiselno. »Vsi so hoteli graditi čim bolj poceni in hitro drago prodati,« je pojasnil Lukić. Poudaril je, da zdaj spet hočemo graditi trajnostno, v Sloveniji pa imamo proizvajalce hiš, ki so se dokazali v tujini prej kot doma.

Podatek, da ima Nemčija za trajnostno sanacijo stavb kar banko, ki na leto v to vloži 1,8 milijarde evrov, je direktor Eko sklada Milenko Ziherl dopolnil s podatkom, da je Kanada poživila gospodarstvo z vložkom 40 milijard dolarjev v energetsko sanacijo stavb. »Vsekakor bi bilo treba razmišljati o več denarja. Letos je denarja za subvencioniranje energetske obnove zmanjkalo že julija. Pomagalo bi, če bi dobili še 6,5 milijona evrov iz sklada za podnebje,« je dejal Ziherl in dodal, da bo prednost imela energetska sanacija večstanovanjskih stavb. Energetska sanacija se namreč izplača, z njo stavba prihrani od 30 do 50 odstotkov energije, kar pomeni ravno toliko stroškov.