Gredice na ključ za vrtičkarske začetnike

Ljubljana – Krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler je že leta 2010 v projektu Vrt za srce povezovala lastnike zemlje s pridelovalci. Prepoznavnost, ki jo je pridobila s projektom, ji je prinesla ponudbo za zakup njive v ljubljanskih Savljah, ki jo je preuredila v gredice in jih v obliki različnih paketov ponudila bodočim vrtičkarjem.

»S projektom Pridelaj si na eni strani povezujem tiste, ki imajo zemljo, a je ne morejo obdelovati, ker so prezaposleni, prestari, nimajo znanja ali pa bi jo radi spravili v promet in s tem še kaj zaslužili, ter druge, ki bi si radi kaj pridelali, pa so bili pri iskanju primernega zemljišča že večkrat zavrnjeni, nimajo orodja, ne vedo, kdo jim bo zemljo zoral, postavil ograjo, dovažal vodo,« pojasnjuje Nataša.

Kako se je nekdanja predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije sploh spustila v zgodbo urbanega vrtičkarstva? »Stara mama je imela povsem prav, ko je rekla, da človeka pri okoli 40. letu starosti začne vleči proti zemlji,« pravi. To – skozi osebno transformacijo, ki ji je pomagala bolj začutiti sebe – se je zgodilo tudi njej. A ko se je podala na avanturo lastne pridelave, je ugotovila, da ni tako lahko. Težave je imela že z iskanjem primernega zemljišča, saj ga kmetje ne oddajo kar tako. Ko je zemljo dobila in zasejala prvo zelenjavo, pa je spoznala, da nima dovolj znanja. Ni bila edina. Nimajo ga niti pripadniki njene generacije niti marsikateri kmet, ki mu poznavanje kmetijskih rastlin ne seže dlje od krompirja, koruze, pšenice in repe, je ugotovila. Znanje o tako osnovni dejavnosti, kot je lastna pridelava hrane, »ne kroži in ni organizirano«. Vprašala se je, kaj lahko naredi, da bi se to spremenilo.

Leta 2008 je ustanovila društvo Mule in projekte na temo urbanega vrtnarjenja začela prijavljati za sofinanciranje iz evropskega programa za vseživljenjsko učenje. Nastal je projekt Vrtovi obilja, v okviru katerega so si udeleženke ogledale prakso na vrtovih za socializacijo v Franciji. Pred kratkim je sklenila projekt F.I.G.E. (kratica za Hrana je vrt za uživanje), kjer so si partnerji iz štirih držav izmenjevali izkušnje z motiviranjem ljudi za samopreskrbno pridelavo hrane. Vzporedno je projekte z enako vsebino prijavljala v okviru podjetja za načrtovanje, ki ga imata z možem. Za projekt Javni učni vrt, v okviru katerega se je uspodabljala v vodilni angleški nevladni organizaciji, ki spodbuja ekološko pridelavo hrane Garden Organic, je letos prejela priznanje jabolko kakovosti. Zdaj z Angleži, Turki, Nemci in Poljaki izmenjuje izkušnje na delavnicah v okviru projekta Community goes Farming.

Ponudba za zakup kmetijskega zemljišča v ljubljanskih Savljah je bila preveč mikavna, da bi jo spustila iz rok. Neformalnega znanja iz večletnega usposabljanja na različnih vrtovih in projektih urbanega vrtnarjenja v tujini si je nabrala dovolj, ponudba ji je predstavljala svojevrsten izziv tudi kot krajinski arhitektki. Na načrtovanje razporeditve enot za gredice in drugih površin je najbolj vplivalo, da je lokacija kmetijsko zemljišče prve kategorije in na prvem vodovarstvenem pasu vodarne Kleče, zato na njej tako rekoč ni dovoljeno nič graditi. A lope, ki vrtičke spreminjajo v vikend naselja, tako ne spadajo na vrt, je prepričana Nataša.

Ekološka pridelava

Vrtički v Savljah so primerni za začetnike in tiste z manj časa. Vsaka enota ima štiri gredice s presejano zemljo in lesenim okvirjem ter cisterno z vodo. Štiri gredice so zato, da se bodo vrtičkarji začeli zavedati pomena naravnega ohranjanja rodnosti tal s kolobarjenjem. Po sredi parcele poteka poljska pot, na skupnih površinah so kompostnik, zimska jama za nalaganje zelenega dela in listovke. V travniškem sadovnjaku rastejo sadna drevesa; izbrane so sorte, ki bodo vrtičkarjem kmalu obrodile sadove. V načrtu je še zeliščni matičnjak. Ob ograji, ki obdaja parcelo, bodo rasle robide, na zunanjem delu pa bo Nataša spomladi zasadila sončnice, ki čistijo zemljo.

Vrtičkarji se bodo pridelave zelenjave, kolobarjenja, kompostiranja, uporabe zastirke in še česa učili sproti, saj bodo na lokaciji redno potekale delavnice ekološkega vrtnarjenja. Brezplačna udeležba na tečaju osnove ekološkega vrtnarjenja je vključena tudi v oba paketa gredic (paket za zdravo držo velikosti 40 kvadratnih metrov in veliki paket velikosti 112 kvadratnih metrov za večje družine), ki ju je pripravila Nataša.

Ker se njiva pripravlja na preusmeritev iz konvencionalne v ekološko in pridobitev ekološkega certifikata, bodo morali vrtičkarji upoštevati pravila ekološke pridelave, ki so jih dobili v brošuri. Med drugim bodo morali dokumentirati izvor semen, sadik in sadilnih materialov. »Ker kot začetnik ne potrebuješ cele vrečke, bom pripravila tri pakete različnih kombinacij ekoloških semen zelenjave za štiri gredice. S tem bomo racionalizirali nakup semen,« pove Nataša. Poskrbela bo tudi za dodatno ponudbo: ekološko seno in slamo za zastirko, količke, hlevski gnoj, vrtno zemljo, kompost z biodinamične kmetije, preparate za zaščito in spodbujanje rasti ter dovoz vode.

Najpomembnejša bližina

Gredice v Savljah, ki že imajo podzakupnike, so pripravljene za sajenje. Njihovi lastniki so raznovrstni. »Med njimi so tako ženske, stare okoli 30 let, kot upokojenci. Za lokacijo so se odločili, ker je v bližini njihovih domov, predvsem pa so vsi začetniki,« jih opisuje Nataša. »Takoj so dobili veselje, saj so prve delavnice o ekološki pridelavi potekale že sredi letošnjega maja. Pozneje so primerjali, kako raste zelenjava na njihovih vrtovih in kako pri znancih. Gospa, ki je imela prvo gredico, je rekla, da je pri prijatelju vse požgano in stolčeno, sama pa zaliva le enkrat na teden in ima večji pridelek kot on,« se nasmehne.

Po njivi v Savljah so ji posamezniki ponudili njive na treh drugih lokacijah v Ljubljani in njeni okolici (v Črni vasi na Ljubljanskem barju, ob gozdičku na savski ježi in pri športnem parku v Sneberjah), v Beli Krajini in na Primorskem. »Tu bi lahko vrtičke imeli tisti, ki poleti dopustujejo na slovenski obali,« razmišlja Nataša. Vsaka njiva ima drugačne naravne danosti, iz katerih bo izhajala tudi njena ureditev. Njiva pri športnem parku v Sneberjah je idealna za permakulturo, saj je deloma nasuta s terasami, deloma ravna, ob robu pa ima zasajena drevesa. Na drugi njivi v Sneberjah bo verjetno en del namenjen pridelavi ozimničnih pridelkov, na drugem pa bodo ljudje pridelovali sezonsko zelenjavo. Vrtički, ki bodo urejeni na njivi v Črni vasi, so idealni za mlade družine in ljubitelje naravnega okolja. Ponudbo za podzakup gredic na teh lokacijah bo Nataša objavila v kratkem.

Nič naj ne ostane neobdelano

Prepričana je, da ima še mnogo ljudi površine, ki so jih podedovali ali kupili, a jih ne uporabljajo, zato na spletni strani projekta poziva lastnike travnikov, njiv ali sadovnjakov, da se povežejo z njo. Pogoji sodelovanja so najmanj 500 kvadratnih metrov veliko zemljišče in najmanj petletna zakupna doba.

Želi tudi, da bi mreža njiv in na njih urejeni vrtički postala reprezentativni model za urejanje površin mestnih vrtičkov po vsej Sloveniji. Prilagodili bi ga lahko različnim družbenim skupinam, zlasti ranljivim. »Vsa slovenska mesta imajo zgodbo priseljencev iz drugih držav, ki živijo v blokih, mlade družine, ki so se iz hiš prav tako preselile v bloke, vsi smo primorani kupovati hrano, zapakirano v plastični embalaži. Pri tem ne razmišljamo, da uničujemo domače kmete, ki že zdaj komaj shajajo.

Po drugi strani relevantne študije kažejo, da vzdrževanje lokalnega gospodarstva in samopreskrba s hrano zagotavljata številna delovna mesta. Zmanjšujeta tudi odvisnost od nafte, tujih znanj in krepita medgeneracijsko povezanost,« našteva Nataša. Rada bi organizirala tudi tečaje ekološke pridelave za šole. Obstoječim vrtičkarjem, ki nekatere stvari delajo prav, druge narobe, pa se je treba približati s ponudbo tečajev o estetiki, zdravih materialih, kolobarjenju ... »Če so stanovalci hiš dobili subvencije za menjavo salonitnih streh, zakaj jih ne bi še vrtičkarji,« razmišlja.