Tiskane izdaje
S projekcijo so aktivisti pozvali vlado Marjana Šarca, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo in nemudoma ukrepa.
Katja Podbevšek, direktorica Greenpeacea Slovenija, je dogodek komentirala: »Smo na meji podnebnega zloma nezamisljivih razsežnosti za človeško življenje. A medtem ko svet dobesedno gori, se naša vlada dela, kot da je vse normalno. Ne samo to: poslušamo samo o načrtih, kako bomo kurili še več fosilnih goriv – uvažali bi premog, gradili ceste in širili obvoznice. Takšnim zaostalim in škodljivim politikam, ki jih vodita premier Šarec in ministrica Bratušek, moramo reči ne. Nimamo več časa za izgovore. Politiki morajo ukrepati zdaj. Popolnoma jasno je, kaj je treba narediti.«
Zemlja gori, opozarjajo okoljevarstveniki. FOTO: Tomislav Obrovac/Greenpeace Slovenia
Vlada se mora zavezati h koncu premoga do 2029
V sektorju energetike so trije ključni koraki, ki morajo biti izvedeni v mandatu te vlade, pravijo v slovenskem Greenpeaceu. Vlada Marjana Šarca se mora zavezati h koncu premogovne proizvodnje najkasneje do leta 2029 in se na ta prehod pripravljati danes. »Več kot 11 držav EU je na poti pravočasnega ugašanja premoga – kaj čakamo mi?«
Drugič, vsako leto moramo v naš energetski sistem vpeljati večje količine obnovljivih virov energije, zlasti sonca in vetra, na področju katerih v zadnjih desetih letih nismo naredili tako rekoč nič.
In tretjič, politiki morajo na odgovornost priklicati energetsko intenzivno industrijo v Sloveniji. »Trenutno vlada vsako leto deli davčne odpustke energetsko najbolj potratnim podjetjem v Sloveniji, pri čemer tem ni treba svoje rabe energije narediti nič bolj učinkovite. Ljudje izolirajo svoje hiše, menjajo okna, strehe – kaj pa bo naredila industrija?«
FOTO: Tomislav Obrovac/Greenpeace Slovenia
Evropa gori
Za nami je najtoplejši junij v zgodovini meritev, kažejo podatki Svetovne meteorološke organizacije. Kot kaže, pa bo julij postal najtoplejši mesec, odkar obstajajo meritve, svarijo pri Greenpeaceu. V zadnjem tednu je Evropo zajel že drugi vročinski val s temperaturnimi rekordi nad 40 stopinj Celzija v Belgiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem, na Iberskem polotoku so se borili z uničujočimi požari, Slovenijo so letos prizadeli že kar trije vročinski valovi, večkrat pa so slovenske kraje razdejala neurja s točo. V Sloveniji beležimo strm porast števila in intenzivnosti vročinskih valov. Če nas je med letoma 1950 in 2000 prizadel v povprečju en vročinski val na leto, imamo v zadnjih 20 letih v povprečju tri.
Premog pri izhodnih vratih
Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poročilu Združenih narodov »Posebno poročilo o 1,5 °C« ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija globalne emisije do leta 2030 tako rekoč zmanjšati za polovico in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati za vsaj dve tretjini, navaja organizacija Beyond Coal. Evropske države oziroma države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje – najkasneje do leta 2030, ugotavljajo pri Climate Analytics.
Pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo že 11 držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska, Velika Britanija), pri čemer jih večina namerava zapreti do leta 2025. Tudi Nemčija, evropski premogovni mastodont, se umika iz premoga in bo v prihodnjih letih namenila 40 milijard evrov za pravičen prehod iz premoga, navajajo pri Greenpeaceu podatke portala Phys.
Slovenija na napačni poti
Medtem ko smo v prvi polovici letošnjega leta imeli 19-odstotni upad premogovne proizvodnje v EU, polovico sta nadomestili vetrna in sončna energija, je Slovenija ena od treh držav EU, kjer je poraba premoga v primerjavi z lanskim letom narasla, je izračunala britanska organizacija Sandbag.
Poleg tega bi naj v Tešu kmalu začeli še uvažati premog z drugega konca sveta, z uvedbo primarne regulacije kot plačljive storitve (nedavna sprememba 74. člena energetskega zakona) pa je vlada pred kratkim odprla vrata dodatnemu javnemu financiranju fosilne proizvodnje v Sloveniji, opozarja Greenpeace.
»V skoraj desetih letih smo v Sloveniji dvignili delež obnovljivih virov energije (OVE) za le dva odstotka, pri izrabi sončne in vetrne energije zaostajamo za državami EU. Ciljev, ki smo jih imeli na področju OVE za leto 2020, najverjetneje ne bomo dosegli, a naša vlada bo neaktivnost lahko prikrila s kupovanjem odstotkov v drugih državah (gre za že omenjeno zakonsko uvedbo tako imenovanega statističnega prenosa energije, 382. a člen energetskega zakona, op. p.). Med vsemi državami EU je slovenska vlada v tem letu evropski komisiji predložila najbolj pomanjkljiv in neambiciozen podnebno-energetski načrt, pri čemer namerava v prihodnjih desetih letih razvoj OVE še naprej zavirati.« Njen cilj med letoma 2020 in 2030 je povečati delež OVE s 25 na zgolj 27 odstotkov.
Skupaj z gradbeništvom industrija v Sloveniji porabi polovico vse električne energije in dobrih 70 odstotkov plina, kar jo po porabi energije v Sloveniji umešča na drugo mesto, takoj za prometom. Poraba energije v industriji od leta 2009 dalje, ko je zaradi ekonomske krize padla, ostaja na približno enaki ravni. »Vsako leto peščica podjetij, ki porabi veliko količino energije, prejmejo več deset milijonov državnih davčnih odpustkov pri nakupu energentov – v zameno pa jim ni treba svoje proizvodnje narediti nič bolj učinkovite,« navajajo pri Greenpeaceu.
Slovenska javnost zahteva ukrepe
15. marca letos je več kot 10.000 mladih v Sloveniji zapustilo šolske klopi in odšlo na ulice zahtevat odločne podnebne ukrepe od vlade Marjana Šarca, spominja Greenpeace. Junija pa se je oblikovala široka civilna pobuda podnebnakriza.si, v okviru katere je 146 organizacij in več kot 5000 posameznikov podprlo nujni poziv vladi, da podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo in začne primerno ukrepati. Pozivu so se pridružile najrazličnejše skupine, med njimi Planinska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Olimpijski komite Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in drugi.
