Grenlandska ledena ploskev se tali sedemkrat hitreje kot v 90. letih

Številnim obalnim mestom zaradi taljenja ledenikov grozijo poplave.

Objavljeno
11. december 2019 11.10
Posodobljeno
11. december 2019 12.17
Grenlandija FOTO: Lucas Jackson/Reuters
S. S.
S. S.
Grenlandska ledena ploskev se tali precej hitreje, kot so menili do zdaj. Posledice bodo nepovratne in na milijone ljudi se bo moralo soočiti s poplavami.

Led izginja kar sedemkrat hitreje kot v 90. letih prejšnjega stoletja. Hitrost izginjanja je precej večja od predvidene, je pokazala študija ameriške in evropske vesoljske agencije, objavljena v reviji Nature.

Med letoma 1992 in 2018 je izginilo kar 3,8 bilijona ton ledu, so ugotovili z analizo 26 paketov satelitskih podatkov, ki spremljajo vplive dviganja temperatur na Grenlandijo. To je, kot so navedli v sporočilu za javnost, kot da bi 26 let vsako leto v oceane zlivali vodo iz 120 milijonov olimpijskih bazenov.

Ugotovili so, da se bo morska gladina zaradi pospešenega taljenja v povprečju dvignila za 67 centimetrov do konca stoletja, kar je za vsaj sedem centimetrov več od glavne napovedi Medvladnega panela za podnebne spremembe. To za kar 400 milijonov ljudi pomeni vsakoletno tveganje poplavljanja.

A ne le to, dvig morske gladine dodaja k tveganjem k nevihtnim poplavnim valovom, saj toplejše podnebje pomeni še hujše nevihte, ki bodo prizadele obalne predele.  

Na Grenlandiji stalna ledena ploskev prekriva tri četrtine površine otoka. Vsebuje dovolj vode, da bi se morska gladina, če bi se stalil ves led, dvignila za 7,4 metra.

Več kot polovica ledu se je stalila zaradi višjih površinskih temperatur, ki se nad Arktiko dvigujejo hitreje od globalnega povprečja, slaba polovica pa se je stalila ob pomikanju ledu z ledenikov v morje, ki je vse toplejše. Oceanom se namreč lahko zahvalimo, da niso temperature na površju še višje, saj so posrkali kar nekaj odvečne toplote in velike količine ogljikovega dioksida. A bližajo se točki, ko to ne bo več mogoče.

Morska gladina se ne dviguje le zaradi dotoka vode, ampak tudi, ker ima toplejša voda večji volumen kot hladnejša.