Hoja na recept namesto pomirjeval

Casablanca – Na največjem zboru dobrih praks trajnostne mobilnosti v mestih, forumu evropskega programa Civitas, so se v Casablanci predstavile tudi celovite rešitve. V Tel Avivu velja načelo, da mora imeti vsak uporabnik javnega prostora neomejeno pot brez ovir.

V Palmi de Mallorci so se odločili, da bodo postavili zdravje občanov visoko na lestvico pomembnosti, za to pa sta pomembni soodločanje javnosti in medsektorsko sodelovanje. »Malo manj kot polovica prebivalcev Balearov je predebelih. Polovica odraslih večinoma sedi in ni fizično aktivna. Dokazano pa je, da telesna dejavnost izboljša razpoloženje, zmanjšuje stres, preprečuje debelost in z njo povezane zdravstvene težave. Še pomembnejše pa je druženje, to potrebuje vsak človek, vendar zanj mogoče nima možnosti,« je povedal Guillermo Artignas. Dodal je, da je Svetovna zdravstvena organizacija izračunala, da bi prihranili 32,1 milijona evrov, če bi ljudje hodili le pet odstotkov več časa.

Tako so uredili 20 trikilometrskih pohodnih poti, ki naj bi zagotavljale po 30 minut hoje na dan. Pretežno so v okolici zdravstvenih domov. Za vsako pot so po vprašalnikih, ki jih imajo v zdravstvenih domovih pa tudi na spletu, oblikovali hodeče skupine. Član take skupine lahko na recept za pomirjevala dobi tudi odmerek vsakodnevne hoje. Učinek »zdravila« zdravstveno spremljajo, rezultati pa so zelo spodbudni.

Kolesarske garažne hiše

Malmö je švedski dvojček danskega Københavna, ki pa je v svetu bolj znan po kolesarski kulturi. Björn Wickenberg pa je dejal, da imajo večji delež kolesarjev v prometu kot Danci, saj je kolesarjenje tradicija industrijskega mesta že od 50. let preteklega stoletja. S kolesom v mestu opravijo 22 odstotkov poti, peš 15 odstotkov in z javnim prevozom 21 odstotkov poti. Wickenberg pravi, da je prometno mešanico treba dolgoročno in celovito načrtovati, tako je namreč mogoče za izboljšave izkoristiti tudi vse večje infrastrukturne projekte. »Mesto čuti, da je tem kolesarjem, ki so se zavestno odločili, da ne bodo onesnaževali zraka, in kolesarijo v snegu in dežju, treba nekaj dati. Zato smo ob prenovi podzemne železnice in gradnji dveh novih postaj poleg dotedanje ene glavne povabili oblikovalce, da predlagajo nove rešitve. Še prej smo kolesarje vprašali, kaj resnično potrebujejo. Imamo seveda različne kategorije infrastrukture in zelo različne kolesarje, od tekmovalcev do mater z otroki in starejših dam,« je povedal Wickenberg.

Tako so ob vseh treh železniških postajah zgradili pokrita parkirišča za kolesa, jim dodali popravljalnico koles in kavarno, zraven pa še obvestilne zaslone z voznimi redi vlakov. S parkirišča za kolesa je seveda urejen neposreden dostop na postajo. Na južni postaji imajo prostor za 1400 koles, tudi za tovorne trikolesnike, na prav tako novi severni postaji pa za 1300 koles.

Brez ovir za vse v prometu

V izraelskem Tel Avivu uveljavljajo politiko trajnostne mobilnosti, ki temelji na povezovanju družbe. Načeli sta dve, mestno okolje mora biti dostopno za vse, ulice pa morajo spet zavzeti ljudje, ne avtomobili. V mestu na 52 kvadratnih kilometrih in s 414.600 prebivalci ima zdaj avto 52-odstotni delež, javni prevoz 23-odstotnega, hoja 16-odstotnega in kolesarjenje devetodstotnega. Zlasti kolesarjev bi si v Tel Avivu želeli še več, vsaj 15 odstotkov, seveda na račun avtomobilov. Po smernicah in standardih mora imeti vsak uporabnik javnega prostora neomejeno pot brez ovir.

Tako so začeli krčiti prostor za avtomobile, ob teh zoženih cestah pa uredili površine za pešce, površine za lokale, spet površine za pešce, kolesarske steze, zelene pasove in proge za avtobus, ki so ponoči parkirišča za stanovalce. Za invalide so poskrbeli z zvočnimi signali ob prehodih za pešce, znižali so robove pločnikov in jih obložili z materialom drugačne oblike in barve. Uskladili so tudi akcijski načrt za kolesarje. Zdaj imajo 130 kilometrov kolesarskih stez, v petih letih pa bodo vsako leto dodali še deset kilometrov.

Mestna železnica za razvoj

Proge tramvaja v Casablanci so dolge 31 kilometrov in povezujejo revnejša obrobja mesta s središčem pa tudi plažo in fakultete. Od 38 vlakov francoskega proizvajalca jih je na progah med 5.30 in 23.30 skupaj 33. Tako tramvaja, ki stane sedem dirhamov oziroma pol evra, ni treba čakati več kot deset minut. Sistem upravljajo v centru zunaj mesta, kjer pred uvedbo tramvaja 12. decembra 2012 ob 12. uri ni stala nobena zgradba. Imajo 120 voznikov, bolje so se izkazale ženske, ker so bolj previdne v ovinkih in manj poškodujejo kolesa, 25 upravnikov postaj, nekaj manj kot sto vzdrževalcev in inženirjev, zraven pa še tristo varnostnikov. Koliko to stane, niso povedali, naložba v proge in vlake pa je znašala 540 milijonov evrov.

Tramvaj je v predmestja Casablance prinesel vidne spremembe. Večstanovanjske stavbe z avtomehaničnimi delavnicami in celo stajami za ovce pospešeno zamenjujejo nove stavbe in drugačni poslovni prostori. Vožnja z mestno železnico od enega konca do drugega sicer traja poldrugo uro, vendar je s taksijem ali z avtom enako, z avtobusom pa še dlje.