Včasih se vprašam, zakaj je hrana tako nepravično razdeljena. Zakaj se po televizijskih oddajah igrajo s hrano, nas na njen račun zabavajo? Še pomembnejše vprašanje pa je, zakaj toliko hrane vržemo stran. To se lahko dogaja zato, ker je ljudem hrana samoumevna. Seveda tistim, ki jo imajo dovolj, očitno preveč.
Če imajo otroci na voljo preveč hrane, pogosto postanejo izbirčni. To pa vodi v naslednjo težavo. V šoli taki otroci ne pojedo kosila do konca. Včasih samo malo poskušajo in potem ostane tako rekoč neizkoriščeno kosilo. Ne pomislijo, da bi tako kosilo zelo teknilo nekomu, ki ga pesti lakota.
Včasih smo govorili o lakoti v Afriki ali oddaljenih deželah, zdaj pa vemo, da je prisotna tudi pri nas v Sloveniji. Vsi starši namreč ne morejo plačati otrokovega kosila v šoli.
Svoje razmišljanje bom zaključila s tem, da je hrana preveč pomembna in je škoda, da jo zadnje čase povezujemo še z besedama lakota in revščina, kar pa v marsikateri državi, kakor tudi v Sloveniji, ne bi bilo potrebno.