Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska prehranska bilanca je slaba, skrita v povprečjih med 33 in 70 odstotki. Največji primanjkljaj pridelave imamo pri zelenjavi, krompirju in žitu, nevarno se je zadnji dve leti zmanjšala tudi samopreskrba s prašičjim mesom.
Po statističnih podatkih je bila lani samopreskrba z zelenjavo 37-odstotna, s krompirjem 63-odstotna in z žiti 69-odstotna. Primerjava podatkov z letom prej pokaže, da se je pridelava zelenjave sicer povečala, leta 2010 je bila namreč samopreskrba z njo komaj 31-odstotna. Slovenija je torej še vedno zelo odvisna od uvoza zelenjave, tudi sezonske, ki bi je zmogli v izdatnejših količinah pridelati sami, če bi bila njena pridelava drugače organizirana in če bi bilo za njeno prodajo manj ovir.
Čeprav se je samopreskrba z žiti lani povečala na 69 odstotkov – zaradi večje domače proizvodnje in manjše domače porabe – in je bila 13 odstotkov večja kot leto prej, z njo še ne moremo biti zadovoljni. Proizvodnja žit v Sloveniji, ki je med letoma 2000 in 2011 rahlo nihala, je lani dosegla skoraj 610.000 ton.
Ob morebitni prehranski krizi, ki bi jo povzročili pretresi na globalnem prehranskem trgu in zaustavljene dobave žita iz držav, v katerih zdaj Slovenija tradicionalno dokupuje manjkajoče količine, bi najbrž še bilo dovolj za kruh, zmanjkalo pa bi za vse drugo, kar se prideluje iz žita.
Bolje je z živalskimi proizvodi
Precej boljša je samopreskrba z živalskimi proizvodi (meso, mleko, jajca). Letna količina domače prireje mesa se je lani od leta 2010 nekoliko zmanjšala in je znašala 156.000 ton, za pet odstotkov (na okoli 183.000 ton) pa je padla tudi domača poraba mesa. Toda če je prireja govedine še razmeroma dobra, pa je povsem drugače s svinjino, kjer se je zaradi dolgoletne krize v prašičereji delež samopreskrbe zmanjšal pod 40 odstotkov.
Zaradi manjše domače proizvodnje in domače porabe mesa je stopnja samopreskrbe lani sicer ostala na primerljivi s tisto iz leta 2010 in je dosegla 85 odstotkov, leto prej pa 84 odstotkov. Razmeroma dobra je samopreskrba z jajci (okrog 90-odstotna).
Še vedno dovolj za lastne potrebe (ali še kaj več) pa v Sloveniji pridelamo mleka in perutninskega mesa. Zadovoljivi sta tudi pridelava sadja (odvisno od vremenskih razmer, ki krojijo letino), predvsem jabolk, in že tradicionalno tudi vina.
Izgubljanje
kmetijskih površin
Zmanjševanje deleža samopreskrbe in z njim ogrožanja lastne prehranske varnosti je precej povezano z izgubljanjem najboljših kmetijskih površin v zadnjih dveh desetletjih. Analize razpoložljivih statističnih podatkov kažejo, da se je v obdobju 1991–2009 obseg kmetijskih zemljišč zmanjšal za 92.798 hektarov, obseg kmetijskih obdelovalnih zemljišč pa za 19.928 hektarov. Tako imamo v Sloveniji le še 2447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca in samo 866 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca. Slovenija je po deležu obdelovalnih površin (teh imamo le 8,6 odstotka) glede na vse ozemlje prav na repu držav članic EU.
Gospodarska kriza in z njo upadanje kupne moči prebivalstva se ne kažeta samo v uradnih podatkih statistike, ampak tudi v rezultatih različnih trženjskih raziskav. Te potrjujejo, da se povečuje delež samopreskrbe s hrano, ki jo ljudje pridelajo sami: doma na vrtičkih, na najetih njivah pa tudi na balkonih, terasah in celo na strehah hiš.
Tako ne presenečajo podatki letošnjega spomladanskega Trženjskega monitorja Društva za marketing Slovenije (DMS) – raziskovali so, kako recesija vpliva na moč slovenskih blagovnih znamk –, ki je pokazal izrazitejšo rast samopreskrbe s sadjem in zelenjavo. Kar 71 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da sadje in zelenjavo pridelujejo doma, 28 odstotkov se z njima preskrbi pri starših ali sorodnikih, le pet odstotkov vprašanih pa se odloči za nakup teh izdelkov v trgovini. Kot vir domače samopreskrbe je 67 odstotkov vprašanih navedlo vrt, 33 odstotkov pa njivo v lasti ali najemu.
Ali je lastna pridelava zelenjave pomembna samo v kriznih časih?
