Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina hrane v Evropski uniji ne vsebuje ostankov pesticidov, je v zadnjem poročilu o rezultatih programa spremljanja ostankov pesticidov v živilih zapisala Evropska agencija za varnost hrane (Efsa). A budni kritik uradne evropske varuhinje varne hrane, nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe (PAN Europe), opozarja, da Efsa s podatki spet zavaja.
V poročilu o vzorčenju živil za spremljanje ostankov pesticidov leta 2015 Efsa navaja, da kar 97 odstotkov analiziranih vzorcev živil v EU ne vsebuje zaznavnih ostankov pesticidov ali pa so ti pod zakonsko določeno mejno vrednostjo. Iz tega sledi tudi njen optimistični sklep, da izpostavljenost ostankom pesticidov, ki jih prebivalci Evrope zaužijemo s hrano, ne pomeni zdravstvenega tveganja.
A poročilo je mogoče brati tudi povsem drugače. Dejansko je bilo brez zaznavnih ostankov pesticidov le 53 odstotkov analiziranih vzorcev živil, predvsem sadja in zelenjave, iz evropskih trgovin. Ostanke pesticidov je vsebovalo 44 odstotkov živil, resda pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. To je več kot lani, ko je bil delež takšnih vzorcev živil 43,4-odstoten. Slaba dva odstotka vseh vzorcev pa sta vsebovala enega ali več pesticidov nad zakonsko določenimi mejami, kar pomeni, da so bili državljani pri uživanju teh živil izpostavljeni tveganju za zdravje.
Neonikotinoidi so zmanjšali pogostost škropljenja, a pogubno vplivajo na opraševalce. Foto: Shutterstock
»Nezaslišano je, da je hrana, kontaminirana s pesticidi, postala nova normalnost,« je Efsino poročilo komentirala okoljska toksikologinja v PAN Europe Angeliki Lysimachou. Omenjena nevladna organizacija, ki si prizadeva za zmanjšanje porabe pesticidov v kmetijstvu in prepoved najnevarnejših, opominja, da Efsa tudi tokrat pri oceni tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti ostankom pesticidov v hrani ni vključila podatka, da je skoraj tretjina vzorcev živil vsebovala ostanke več različnih pesticidov, tako imenovani pesticidni koktajl. Posamezne vrste sadja in zelenjave so imele tudi precej višje vrednosti ostankov pesticidov od zakonsko določenih mejnih. Kar 77 odstotkov vzorcev namiznega grozdja je vsebovalo ostanke pesticidov, skoraj 60 odstotkov vzorcev pa tudi ostanke več različnih pesticidov. V vzorcu grozdja iz Turčije je bilo ugotovljenih kar 19 različnih pesticidov. Pesticidni koktajl je bil tudi v dobrih dveh tretjinah vzorcev jabolk, 60 odstotkih vzorcev jagod in solate ter malo več kot polovici vzorcev breskev.
Še vedno nič
Skladno z evropsko zakonodajo bi morala Efsa že pred več kot desetimi leti oceniti tveganje za izpostavljenost ostankom pesticidnih mešanic. Do zdaj tega še ni storila, namesto tega uporablja zastarel in nerealističen model. »Ocena toksičnosti kemikalij (tudi pesticidov) trenutno temelji na testiranju posameznih kemikalij, kar ne odseva realnega stanja, saj smo v praksi hkrati izpostavljeni več različnim kemikalijam. Učinki njihovega delovanja se lahko seštevajo ali celo množijo. Znanstvene študije so pokazale, da imajo mešanice kemikalij pri vrednostih, nižjih od zakonsko določenih mejnih za posamezno, lahko resne negativne učinke, ki jih ni mogoče predvideti s testiranjem individualnih kemikalij. To velja tako za kemikalije s podobno kakor različno potjo delovanja,« piše Angeliki Lysimanchou. Če bi upoštevali delovanje pesticidnih koktajlov, zakonsko določene mejne vrednosti ne bi bile več varne, kar bi pomenilo, da tveganje ljudi za zdravje zaradi izpostavljenosti pesticidom v hrani ni tako majhno, kot trdi Efsa, pravi okoljska toksikologinja. To bi po njenem mnenju potrdilo, da je model kmetijstva, ki temelji na uporabi strupenih kemikalij, zelo problematičen.
Zaradi bolezni, ki jih povzroča kronična izpostavljenost pesticidom, morajo pristojni ravnati odgovorno in preprečiti vsakodnevno izpostavljenost ostankom pesticidov. Če ne zaradi nas, pa zaradi naših otrok, pravi Hans Muilerman, predstavnik za kemikalije v PAN Europe. Dodaja, da »način, kako Efsa vsako leto predstavlja rezultate o ostankih pesticidov v živilih, ustvarja vtis, da je njena naloga pri evropskih potrošnikih zagotoviti občutek varnosti namesto učinkovito zaščititi njihovo zdravje«.
V Sloveniji nevarnih 0,1 odstotka živil, toda ...
V koordiniranem evropskem programu spremljanja ostankov pesticidov v živilih, ki se izvaja od leta 2012, so države EU, Islandija in Norveška pregledale 84.341 vzorcev hrane, tudi jajčevce, banane, brokoli, deviško oljčno olje, pomarančni sok, grah, sladko papriko, namizno grozdje, žito, maslo in jajca. Vzorci so bili testirani na prisotnost 774 pesticidov, pri čemer je bil en vzorec povprečno testiran na 220 pesticidov. Največji delež neustreznih vzorcev je bil pri brokoliju (trije odstotki vseh vzorcev) in namiznem grozdju (1,7 odstotka). Pri vzorcih oljčnega olja, pomarančnega soka in jajc so vrednosti ostankov pesticidov redko presegale zakonsko dovoljene mejne vrednosti. Vzorci masla so bili brez zaznavnih ostankov pesticidov.
Nihče ne želi zavestno uživati hrane s škodljivimi snovmi. Foto: Reuters Pictures
Pregled vzorčenja po državah pokaže, da so te analizirale zelo različno število vzorcev hrane v prodaji. V absolutnem številu so jih največ pregledali v Nemčiji, Italiji, Franciji, Romuniji in na Nizozemskem, na 100.000 prebivalcev pa v Luksemburgu, na Cipru, Islandiji in v Bolgariji. Najmanj vzorcev so odvzeli v Španiji (slabih pet na sto tisoč prebivalcev), največji izvoznici svežega sadja in zelenjave, nato pa na Portugalskem, v Veliki Britaniji in na Poljskem.
Slovenija je leta 2015 analizirala 784 vzorcev živil oziroma 38 vzorcev na 100.000 prebivalcev, s čimer se med državami, ki so sodelovale v programu monitoringa, uvršča v spodnjo polovico. Med vzorci je bilo največ sveže in zamrznjene zelenjave in sadja, sledili so žita in izdelki iz njih, predelana živila, živila živalskega izvora in otroška hrana. Poročilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin navaja, da je bilo visokih 98,2 odstotka vzorčenih živil skladnih z uredbo o mejnih vrednostih ostankov pesticidov. Šestdeset odstotkov pa jih ni vsebovalo ostankov pesticidov oziroma so bile vsebnosti pod mejo določanja uporabljene analizne metode. Ločenega podatka, koliko živil je bilo brez zaznavnih ostankov pesticidov, poročilo ne navaja. Pri 14 vzorcih (slaba dva odstotka vseh) so vsebnosti pesticidov presegale mejne vrednosti.
Delež vzorcev, ki glede vsebnosti pesticidov ni bil varen (0,1 odstotka vseh preiskanih vzorcev), je bil enak kot leta 2014 in manjši kot leta 2013 (0,3 odstotka). Poročilo na podlagi rezultatov povzema, da »uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo takšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi«. A če bi bili podatki o živilih, ki vsebujejo ostanke pesticidov – pustimo ob strani zakonsko dopustne mejne vrednosti ostankov – vodeni ločeno, se potrošniki s takšnim sklepom, kakor tudi z Efsinim, gotovo ne bi strinjali. Nihče ne želi zavestno uživati hrane s škodljivimi snovmi. Žal so rezultati vzorčenja živil na njihove ostanke objavljeni s tolikšnim zamikom, da nestrinjanja s takšno interpretacijo rezultatov ne morejo izraziti. Analizirana živila, tako varna kot nevarna, pa so že zdavnaj prebavili.
