Tiskane izdaje
Ljudje se pogosto ne zavedamo, da je hrana za naše življenje zelo pomembna in da je tudi s hrano treba primerno ravnati. Samo v Sloveniji zavržemo približno 150.000 ton hrane. V povprečnem gospodinjstvu na leto zavržemo 76 kilogramov hrane na osebo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je raziskala, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oziroma 1,3 milijarde ton.
Vprašanje pa je, ali je res treba na leto zavreči tolikšno količino hrane? Preračunano v evrih, zavržemo za približno 250 evrov hrane na leto in vse to bi lahko prihranili, če bi jo ljudje znali pravilno uporabiti. Ne samo, da naenkrat kupimo preveč živil s kratkim rokom uporabe, večina ljudi kupi večje količine hrane ob raznih akcijskih priložnostih, nazadnje pa jim vsega ne uspe porabiti v pravem času ali na živila preprosto pozabijo, kar nas ponovno pripelje do tega, da vse skupaj še neuporabljeno zavržemo, ker ni več primerno za uživanje.
Marsikdo ne ve, da naj bi živilo bilo tudi po poteku datuma »uporabno najmanj do« še vedno varno za uživanje, če je bilo ustrezno shranjeno in embalaža ni poškodovana. To pa je odgovornost tistega, ki daje živilo v promet.
Težava pa ni samo v tem, da na živila preprosto pozabimo ali jih ne uspemo porabiti v pravem času. Največkrat se zgodi, da obroka, ki smo ga pripravili, ne porabimo v celoti in ga zato preprosto zavržemo z mislijo, da se iz tega ne da pripraviti nič drugega. Ravno v tem se motimo. Iz večine že pripravljenih jedi lahko naredimo novo jed, ki bo ravno tako okusna kot je bila prvotna, samo raziskati je treba nove načine priprave.
Iz različnih razlogov hrana pogosto ostaja. Foto Igor Zapatil/Delo
Da bi zmanjšali količino zavržene hrane zdaj že nekaj let deluje tudi projekt »Hrana ni za tjavendan« predvsem z namenom, da bi mlade naučili pravilnega ravnanja s hrano in jim hkrati prikazali kaj vse se da s hrano narediti, saj bi zelo pripomogli k temu, da se količina odpadne hrane zmanjša. Predvsem bi vsako gospodinjstvo s tem prihranilo veliko denarja, ki bi ga lahko investiralo drugam.
Poleg zgoraj omenjenega projekta pa obstaja še kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem viškov hrane. Lions klub Celje Mozaik se je leta 2013 povezal s trgovsko verigo Mercator in nastal je projekt zbiranja hrane, ki bi se po zaprtju trgovine zavrgla.
Tudi v Ljubljani imajo podobne načine zbiranja hrane za brezdomce in varne hiše. Zbiranja so se lotili tudi pri projektu Odprta kuhna saj se vsak petek v središču Ljubljane združi okoli 50 gostinskih ponudnikov, njihovi organizatorji pa niso želeli, da se hrano, ki je ostala po dogodku, zavrže, zato so z Zvezo prijateljev mladine poiskali nekaj družin v Ljubljani, ki jim po koncu dogodka razdelijo hrano, ki je ostala.
Tudi druge dobrodelne ustanove (Karitas, Anina zvezdica..) sodelujejo s podjetji in gostinskimi obrati, ki jim dostavijo višek hrane.
Od leta 2014 je na voljo tudi spletna aplikacija s katero lahko preverite vaš odnos do hrane. S spletnim dnevnikom boste lahko spremljali kaj zavržete, kdaj hrana konča v odpadkih in zakaj do tega pride.
