Tiskane izdaje
Pelinolistna ambrozija in druge sorodne neofitne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi, so v sporočilu za javnost zapisali v upravi.
Ta rastlina po njihovih besedah zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu – večja gospodarska škoda z občutnim zmanjšanjem pridelka nastaja zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov imajo preglavice z njo tudi občutljivi ljudje.
V Sloveniji je mogoče pelinolistno ambrozijo najti skoraj po vsej državi, zapleveljenost z njo pa se še povečuje. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje.
Največ je je moč najti ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča.
Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje.
Rastline ambrozije je sicer, tako v upravi, treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi na obrastejo več. V sezoni se jih tako lahko večkrat pokosi ali pa se jih lahko zatira s herbicidom. Imetniki rastlin so dolžni poskrbeti, da ambrozija ne cveti in ne semeni.
Cvetenje se večinoma začne v sredini julija in traja do konca oktobra, vrhunec pa je v avgustu in začetku septembra. Ker se v Slovenji pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukrepe zatiranja, da se prepreči nastanek semen.
Najnovejša priporočila za zatiranje ambrozije na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih so dostopna na spletni strani uprave.
