Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - »Ključno vprašanje je, ali je primerno, da podpiramo le nove tehnologije, zanemarjamo pa vse, kar smo že imeli,« meni Robert Golob. Težave v Sloveniji so poleg tega razpršenost podpor za razvoj in javna naročila, ki so leglo korupcije.
»V Sloveniji za raziskave in razvoj namenjamo 1,2 milijarde evrov, težava pa je, da ta denar razdrobimo na projekte. Tako ni denarja za fazo razvoja zamisli do produkta. Morali bi izbrati tri področja, ki jih bomo podpirali. Zdaj gremo v napačno smer, prodajamo Litostroj Power, Turboinštitut,...,« meni Peter Novak.
Danijel Levičar iz ministrstva za infrastrukturo in prostor se je zavzel za slovenske vire energije, ne tuje tehnologije. Glede na to, da se je izkoristek sončnih elektrarn v 60 letih povečal le z osem na 20 odstotkov, še ni nadomestilo za konvencionalne vire energije. Direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič meni, da je težava še globja, saj ne znamo upravljati niti s starimi tehnologijami. »Imamo politično birokratski problem, pa tudi energetiki se ne znamo dogovoriti, kar je vidno tudi po zakonodaji,« je dejal Ribič.
Levičar je priznal, da v Sloveniji ni strategije. »Na dnevni ravni se sestajamo z raznimi tehnološkimi razvojnimi skupinami. To je treba povezati z obstoječimi razmerami in prepoznati potencial za širšo uporabo,« pravi Levičar. Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je dejal, da so vsakodnevni sestanki izguba časa. »Dajmo kot država prednost projektom, ki so dobri. Vse ideje niso enako vredne. Težava je, da se v Sloveniji nihče noče nikomur zameriti, zato država razdeli vsakemu malo. Pozabili smo, kdo ima znanje. Zanemarjamo tisto, v čemer smo dobri, lotevamo pa se stvari, o katerih nimamo pojma,« je izzval Golob.
»Po analizah je od 3000 inovacij tržno uspešna ena, od 150 patentov jih je 112 sprejetih, osem jih postane podlaga za proizvodnjo, eden pa je uspešen. Slovenija je pri tem nekje v evropskem povprečju, le neorganizirani smo. Nujna je bolj dolgoročna strategija,« pa je opozoril Krešimir Bakič iz Elesa. Levičar je odgovoril, da strategija za energetiko ne bo dovolj. »Na nacionalni ravni se moramo odločiti, kaj želimo, ali bomo šilili zobotrebce ali bomo uspešni v visoki tehnologiji. Dokler ne bo te vizije, se bodo tudi ministrstva borila za isti denar. Dokler bo ta boj trajal, bomo gradili igrišča,« je dejal Levičar.
Ker je Marko Svetina, podjetje CyberGrid je razvilo virtualno elektrarno (100-odstotno slovensko znanje), prevzela pa ga je Toshiba, povedal, da so v Avstriji, kamor so prenesli sedež, razmere bolj stabilne, je Golob povzel Levičarjeve besede o birokraciji. »Če se polovica birokratov ukvarja z delom drugih birokratov, ki jih menda želijo prenesti žejne čez vodo pri predpisih in razdelitvi denarja, potem polovice birokratov ne potrebujemo,« je dejal Golob. Dodal je, da so močan vstop na trg z elektriko potrebovali dve leti, za vzpostavitev trgovanja s plinom še sedem mesecev, za začetek trgovanja z elektriko na Hrvaškem pa tri mesece. »Če bi začeli s plinom z ničle, to ne bi nikoli uspelo. Zato bi morali kot država dobre ideje, ki sodijo v koncept Kolektorja, poslati v kolektor in jih podpreti. Ta pogum nam manjka,« meni Golob.
Energetski zakon koristen za potrošnike
Po mnenju Roberta Goloba so koristi novega energetskega zakona, poleg povezovanja parcialnih zgodb v energetiki v celoto, zlasti za potrošnike. Tako Agencija za energijo v primerjalniku ponudb ne bo smela primerjati vseh akcijskih paketov, temveč le redne ponudbe. Tako denimo ponudba Elektro energije, hčerinske družbe Elektra Ljubljana, ne bi bila najcenejša, saj je 97 uporabnikov na rednih cenah, ki pa so med višjimi. Golob je med koristmi poudaril tudi krepitev vloge regulatorja trga, Agencije za energijo.
