Tiskane izdaje
Ljubljana – Nanodelci, ki jih poleg drugih onesnaževal izpuščajo motorji z notranjim izgorevanjem, lahko aktivirajo speče viruse v pljučih. Tako je dognala nova študija münchenskega centra za raziskave zdravja in okolja Helmholtz center.
Helmholtz center uspešno sodeluje z nemškim Centrom za raziskave pljuč (DZL), raziskave vpliva onesnaževal v zraku na zdravje ljudi pa so tudi spoj dejavnosti. V prihodnosti bodo preverili, kako in če dolgoročna ponavljajoča se izpostavljenost nanodelcem ne le aktivira latentne viruse, temveč tudi privede do kroničnih vnetij ter spreminja procese v pljučih.
Da se nekateri virusi skrijejo v celicah gostitelja, kar v medicinski terminologiji pomeni stanje latentne okužbe, ni nič novega. Tudi ni novo dognanje, da ob oslabitvi imunskega sistema virusi »oživijo«, se začno razmnoževati in uničijo gostujočo celico. Nove pa so ugotovitve skupine nemških znanstvenikov pod vodstvom dr. Tobiasa Stögerja z Inštituta za pljučno biologijo in Heika Adlerja iz Helmholtz centra, ki so ugotovili, da lahko enak proces sprožijo tudi nanodelci, ki nastajajo pri izgorevanju.
Čedalje bolj škodljivo
»Iz modelov študij vemo, da vdihavanje nanodelcev povzroča vnetja in slabi imunski sistem,« je za Delo o študiji, ki je bila nedavno objavljena v zborniku »Particle and Fibre Toxicology«, povedal Stöger. Test je pokazal, da lahko izpostavljenost nanodelcem iz motorjev z notranjim izgorevanjem reaktivira določen latenten virus herpesa pri miših ali človeku. Odkrili so, da se posledično v celicah znatno poviša število litičnih (razkrojevalnih) virusnih proteinov, ki sicer nastajajo le ob aktivnem širjenju virusa. »Nastali vnetni odziv v pljučih lahko na koncu privede do poškodbe tkiva in patoloških sprememb. Ampak to bo treba še preskusiti v prihodnjih študijah,« je previden sogovornik.
Rešitev je preusmeritev v trajnostni promet. Foto Mavric Pivk/Delo
Prebudi se virus Epstein-Barr
V raziskavi so uporabili glodalski gama herpes virus 68 (MHV-68), tipičen gama herpes virus, ki je tesno povezan tudi s človeškim gama herpes virusom, virusom Epstein-Barr in virusom, povezanim s Kaposijevim sarkomom. Čeprav so te viruse naprej »in vitro« testirali na celicah miši, so nadaljnji poskusi s človeškimi celicami pokazali, da se virus Epstein-Barr ob stiku z nanodelci dejansko lahko prebudi.
Kako so to dognali? Miši so 28 dni pred izpostavitvijo nanodelcem okužili z virusom MHV-68, s čimer so zagotovili latentnost virusa in to, da bi bili rezultati izpostavljenosti nanodelcem enaki tudi pozneje. Miši so izpostavili visoki vrednosti nanodelcev – 50 mikrogramov na miš –, virus pa je izbruhnil že 24 ur po izpostavljenosti. Vendar »za zdaj ni dokazov, da bi se enako odzvalo človeško telo v, denimo, precej onesnaženih mestih ali na delovnih mestih, kjer so izpostavljeni nanodelcem«, Stöger odgovarja na vprašanje, ali se to zgodi tudi v človeškem telesu. »Določanje minimalnega odmerka izpostavljenosti in podobnega učinka pri človeku je naloga prihodnjih študij.«
Novo odkritje
V prihodnosti bodo morali proučiti tudi, ali so vsi nanodelci potencialni prebuditelji spečih virusov herpesa. Za zdaj so se namreč osredotočili zgolj na nanodelce iz motorjev z notranjim izgorevanjem, vendar sogovornik ne izključuje možnosti, da lahko vsi nanodelci (tudi izpusti iz termoelektrarn, kurjenja lesa ipd.) privedejo do istega učinka.
Nekatere občine že ponujajo brezplačen prevoz. Foto Brane Piano/Delo
Mnoge študije so že dokazale, da vdihavanje prašnih delcev oslabi imunski sistem. Stöger poudarja, da je vdihavanje onesnaženega zraka – z nanodelci, ki nastajajo z izgorevanjem (combustion derived nanoparticles) – le eden izmed povzročiteljev bolezni ali poslabšanja stanja dihal. »Dokazano je, da prašni delci v zraku povzročajo kardiovaskularne bolezni in bolezni dihal, za točno kakšen delež so odgovorni nanodelci, pa je še predmet razprave in raziskav. Vendar izgorevanje fosilnih goriv proizvaja škodljive emisije, ki vplivajo na kardio-respiratorno zdravje, zato ne bi bil presenečen, če bi predhodno obstoječa virusna infekcija, ki jo najbrž vsi nosimo, zaostrila to sliko,« je še pojasnil.
Ogroženih čedalje več ljudi
Več kot 70 odstotkov Evropejcev že živi v mestih. Čedalje intenzivnejši osebni promet poslabšuje kakovost zraka, povečuje obremenitev s hrupom, kakovost življenja v mestih se tako slabša.
Nanodelci imajo vsaj eno dimenzijo velikosti od enega do 100 nanometrov, s prostim očesom jih ne vidimo. Izjemno majhne delce človeško telo hitreje sprejme v notranje okolje kot velike delce. Nerazgradljivi ali počasi razgradljivi nanodelci preobremenjujejo fagocite, kar vodi do vnetja. Delci se lahko akumulirajo v tkivih in ovirajo normalno delovanje organov. Za povrh zdajšnje metodologije ocenjevanja tveganj niso primerne za ocenjevanje nevarnosti, povezanih z nanodelci, ki jih glede na izvor lahko razdelimo na inženirske (kozmetika, hrana, detergenti, tekstil in drugo), naravne (erozije, prah, virusi …) in namensko proizvedene (izgorevanje fosilnih goriv, industrijska proizvodnja, izpuhi motorjev). Nastajajo pri cvrtju hrane, varjenju, obdelavi rud, so produkt sežiga v termoelektrarnah in motorjih z notranjim izgorevanjem … V kubičnem centimetru zraka v učilnici je v povprečju od 100.000 do 400.000 nanodelcev, pri varjenju nastane v kubičnem centimetru zraka 4 milijone nanodelcev, podobno tudi pri brušenju. V kubičnem centimetru izdihanega zraka kadilca je več kot 100 milijonov nanodelcev. Raziskave so pokazale, da izpostavljenost nanodelcem pripomore k pljučnemu vnetju, del nanodelcev pa se prek sistemske cirkulacije prenese še v druge telesne organe, jetra, srce, vranico in tudi možgane.
