Tiskane izdaje
Ste se že kdaj srečali z besedno zvezo tujerodna invazivna vrsta in niste bili prepričani o njenem pomenu? To so bodisi rastlinske bodisi živalske vrste, ki so jih namerno ali pomotoma prinesli v njim novo okolje, tam pa so se zelo hitro razmnožile.
Eden izmed takšnih »turistov« je tudi japonski dresnik – grm, katerega ime samo pove, da prihaja iz kraja, kjer najprej vzide sonce. V Evropo je prišel leta 1823, in sicer kot okrasna rastlina v parkih in na vrtovih, vendar pa so kaj kmalu spoznali, da gostu naše okolje še preveč godi, in začeli so ga odstranjevati.
Akcij odstranjevanja je še precej. Foto Blaž Račič/Delo
Trdoživa rastlina lahko povzroči veliko škodo, saj njene korenike lahko prodrejo skozi petcentimetrski asfalt, kar je posledica prilagajanja na njeno prejšnje okolje, ki je bilo v bližini vulkana. Rezultat tega so negativni vplivi na stavbe in druge objekte. Zdaj nezaželeni gost pa prav tako izpodriva naravno oziroma tako imenovano domorodno rastje in spreminja biotsko raznovrstnost, kar je po mojem mnenju glavni razlog za intenzivno odstranjevanje. Predvsem prebivalci Mestne občine Ljubljana so že večkrat zavihali rokave in se lotili različnih akcij za odstranjevanje japonskega dresnika.
Čeprav je rastlina uvrščena med sto najbolj invazivnih vrst na svetu in se je ljudje v Evropi ognemo v kar se da širokem loku, pa ima popolnoma drugačen pomen v svoji domovini. Tu velja pregovor »Za nekoga zdravilo, za drugega strup«, saj ima v svoji domovini status božanstva tradicionalne medicine. Nam škodljive korenine pri njih uveljavljajo kot bogastvo, saj že dolgo vedo, da so polne antioksidanta resveratrola, za katerega bi lahko rekli, da ima čudežne učinke, saj zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zmanjšuje možnosti za razvoj sladkorne bolezni, prav tako pa resveratrol upočasnjuje tudi staranje celic. Vse to se skriva v koreniki rastline, ki si jo ljudje v mojem kraju tako močno prizadevajo odstraniti.
Vendar pa so tudi med nami posamezniki, ki so na japonski dresnik začeli gledati z drugačnega zornega kota, v njem namreč vidijo veliko mogočih potencialov, med drugim tudi izdelavo papirja.
Dresnik lahko predre petcentimetrski asfalt. Foto Borut Tavčar/Delo
Menim, da moramo na vsako stvar pogledati z dobre in slabe plati in tako je tudi tukaj. Ljudi bi bilo treba ozaveščati o »prijaznem vsiljivcu« in njegovih dobrih lastnostih, saj bi tako iz invazivke znali pridobiti tudi koristne reči. Dresnik je močan vir celuloze, ki jo Slovenci precej uvažamo. Tako bi ubili dve muhi na en mah, saj bi lahko pridobili potrebno industrijsko surovino, hkrati pa bi začeli porabljati in postopoma krčiti invazivnega gosta.
Za zdaj je takšnih ljudi bolj malo, vendar se število prostovoljcev vztrajno povečuje in upam, da nam bo nekoč v prihodnosti uspelo z dresnikom živeti v sožitju.
