Tiskane izdaje
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je od evropske komisije prejelo uradni opomin (kršitev) zaradi neizpolnitve obveznosti iz evropske direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Odgovoriti mora do 9. februarja 2017.
Na vprašanje Dela, kaj bodo naredili in kdaj bo prevladalo celostno gledanje na prostor, so na MOP odgovorili, da je urejanje prostora v izvirni pristojnosti občin. »Država ustvarja normativni okvir, znotraj katerega se morajo občine gibati pri prostorskem načrtovanju, na izvedbeni ravni pa se država prek nosilcev urejanja prostora in postopkov okoljskih presoj vključuje v pripravo teh aktov in tako aktivno izvaja normativni okvir, ki vsekakor je naravnan celostno. Težava je predvsem znaten razkorak med državo (vsebinski in organizacijski) in občinami na drugi strani. Zelo se pozna odsotnost vmesne ravni, ki jo v nastajajoči prostorski zakonodaji naslavljamo z ravnjo obveznega regionalnega načrtovanja, na občinski strani pa bi bilo treba spodbujati povezovanje občin v skupne občinske uprave,« pravijo na MOP.
Nekaj k vsem težavam prispeva tudi razpršena gradnja. Veljavna zakonodaja o prostorskem načrtovanju sicer razlikuje med razpršeno poselitvijo in razpršeno gradnjo. Razpršena poselitev je avtohtoni tip poselitve z nizko gostoto. »Območja razpršene poselitve se čim bolj ohranja tako, da se načrtujeta obnova in prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih objektov je mogoče le, če se s tem ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnosti sta neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost, in je kot taka potrebna sanacije. Nova razpršena gradnja se omejuje in se ne dovoljujejo novi posegi v prostor,« odgovarjajo na MOP.
Vendar to, kot kaže, velja za stanovanjske stavbe, za tovarne pa ne. »Žal podatka o tem, koliko je površin, ki so degradirane zaradi opustitve poslovne ali industrijske dejavnosti, na MOP nimamo,« odgovarjajo, a dodajajo, da »ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancira ciljni raziskovalni program, ki bo proučeval degradirana območja v Sloveniji«.
Skupna površina tlorisov stavb v Sloveniji je 177,7 kvadratnega kilometra oziroma 0,88 odstotka ozemlja Slovenije – vsa Slovenija obsega 20.273,6 kvadratnega kilometra.
Kmetijstvo se krči
»Po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč imamo 673.321 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi ali 33 odstotkov površine Slovenije,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Dodajajo, da je vlada 10. novembra sprejela uredbo o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena in so potencialna območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Ocenjujejo še, da bo v Sloveniji določenih približno 350.000 hektarjev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, torej le dobra polovica vseh.
»V postopkih priprave državnih prostorskih načrtov je mnenje ljudi upoštevano skozi posamezne faze, v katerih sodeluje tudi javnost. Ta v okviru javne predstavitve gradiva lahko daje pripombe in predloge nanj. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo te preučita ter do njih zavzameta stališče. Pripombe javnosti se poskušajo čim bolj upoštevati, vsekakor pa se sklene določen kompromis, saj vseh ni mogoče upoštevati. Poudariti velja tudi, da gre pri prostorskem načrtovanju za usklajevanje različnih interesov v prostoru in za primerjavo z različnih zornih kotov, kmetijstvo je le eden izmed njih,« odgovarjajo na MOP na vprašanje, zakaj niso primerno upoštevali javnosti tudi pri načrtovanju tretje razvojne osi in pri umestitvi nove tovarne na kmetijska zemljišča.
Za prvo je ministrstvo ta mesec izdalo negativno mnenje, v katerem ugotavlja, da je treba pred nadaljevanjem sprejemanja državnega prostorskega načrta opraviti celovito strokovno recenzijo študije variant. »Ministrstvo je za ta poseg izdalo negativno mnenje na predlog državnega prostorskega načrta ter negativno mnenje na celovito presojo vplivov na okolje,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.
Koliko je cest, ne ve nihče
Nihče pa nima podatka, koliko prostora zasedajo ceste in poti. Ministrstvo za infrastrukturo je vprašanje poslalo na statistični urad in dobilo odgovor, da po njihovem vedenju teh podatkov nihče ne zbira oziroma objavlja. Leta 2005 so ceste zasedale 21.300 hektarjev površin. Od takrat so na razpolago le podatki o dolžini javnih cest, teh je za slabih 40.000 kilometrov. Manjše ceste in parkirišča niso všteti.
