Južni tok: plinovodna zmešnjava se še povečuje

Slovenija in Evropa: EU proti Južnemu toku, AAG tudi proti plinovodu na Obalo.

Objavljeno
30. maj 2014 19.26
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Organizacija Alpe Adria Green (AAG) je zadnji dan vložila pritožbo proti okoljevarstvenemu dovoljenju za plinovod od Ajdovščine do Lucije, EU pa bi ustavila projekt Južni tok. Medtem je zunanji minister Karl Erjavec v Moskvi, kjer pa pravijo, da se projekt nadaljuje.

AAG se je 28. maja pritožila na izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo prenosnega plinovoda M6 Ajdovščina – Lucija, ki ga je izdala agencija za okolje 4. aprila, in zahtevala njegovo razveljavitev. »Trditev, da naj bi bilo za jame, ki jih izdelovalci poročila na terenu niso našli, značilno, da ležijo njihovi vhodi in vplivno območje več kot 50 metrov od meje državnega prostorskega načrta, je nestrokovna in v neskladju z določanjem vplivnega območja na podzemni jamski sistem. Če izdelovalci poročila ne poznajo smeri in poteka jame, zgolj po legi vhoda ne morejo sklepati, da predlagani poseg nanje ne bo imel vpliva, ker je možno, da potekajo rovi proti območju posega, morda z zelo nizkim nadkritjem zemljine,« pravi predsednik AAG Vojko Bernard in zahteva upoštevanje načela previdnosti.

»To je slovenska folklora,« odgovarja predsednik uprave Plinovodov Marjan Eberlinc. Dodaja, da že imajo vsa dovoljenja za pododsek Osp – Koper in povezavo na italijansko omrežje, za AAG sporni odsek pa se bo tudi morala najti rešitev. Obala je namreč največja regija brez preskrbe z zemeljskim plinom. Plinovod do Obale bo lahko prenašal pet milijard kubikov plina na leto, tudi iz morebitnega plinskega terminala na območju.

Južni tok gre naprej

Nedavna strategija EU za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije predvideva tudi (vsaj začasno) ustavitev projekta Južni tok. V Plinovodih in Gazpromu pravijo, da gre projekt naprej po načrtu, Slovenija pa je po napredku tudi tri ali štiri leta pred Avstrijo. Poleg tega so za Južni tok v Sloveniji sklenjene pravno zavezujoče pogodbe, z Avstrijo pa je sklenjen pravno nezavezujoč memorandum.

V Gazpromu pa so se ostro odzvali na navedbe evropske komisije, da plinovod pod Črnim morjem ni v skladu z evropsko zakonodajo. »Morske plinovodne povezave iz tretjih držav v EU ne spadajo v evropski energetski paket zakonodaje. To je komisija upoštevala pri Zelenem toku iz Libije v Italijo, plinovodu Magreb iz Alžirije prek Maroka v Španijo, plinovodu Transmed iz Alžirije prek Tunizije v Italijo in načrtovanemu plinovodu Galsi iz Alžirije v Italijo,« pravijo v Gazpromu.