Kemiki lahko zelo pomagajo gospodarstvu

Kemijski inštitut se poskuša umestiti kot pomemben člen prehoda v krožno gospodarstvo.

Objavljeno
13. april 2017 19.52
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Svoje projekte je Kemijski inštitut predstavil tudi v Bruslju, kjer je bilo kar nekaj presenečenja nad ravnjo znanja, ki ga premore. Ključno je sodelovanje, kar končno omogoča strategija pametne specializacije in partnerstva.

»Poskušamo se pozicionirati v krožnem gospodarstvu z razvojem novih materialov in tehnologij. Povod za predstavitev v Bruslju pa je bil eden od evropskih projektov, na katerega smo se prijavili, nismo pa ga dobili,« je povedal Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Krožno gospodarstvo je področje, v katerem dela veliko odsekov Kemijskega inštituta in dosega lepe uspehe. Anderluh pravi, da so »posrečena kombinacija« odsekov, ki se ukvarjajo z anorgansko in biološko kemijo.

»Predstavili smo inštitut, kakšne raziskave delamo, potem pa zelo specifično še dosežke, denimo recikliranje platine, razvoj materialov za baterije oziroma za shranjevanje energije, kar je bolj anorganska kemija. Biološko usmerjen del pa je predstavil razvoj biomimetskih struktur na podlagi proteinskih molekul. Obe smeri sta bili zelo lepo sprejeti,« pojasni Anderluh.

Izpuhi v proteine in kisik

Na vprašanje, kateri vir proteinov uporabljajo, je Andreluh odgovoril, da so takšno vprašanje dobili tudi v Bruslju. »Vir so bakterije, ki jih gojimo in se jih da tako genetsko spremeniti, da same proizvajajo proteine, potem pa te proteine še obdelamo. Naši sodelavci so pripravili posebne strukture, ki jih v naravi še ni. Te strukture so lahko uporabne na veliko področjih, od izdelave zdravil, priprave cepiv, izboljšave katalitske učinkovitosti encimov in tako naprej,« opisuje Anderluh.

Gregor Anderluh je optimističen glede prihodnosti. Foto Leon Vidic/Delo

Slišali smo že predloge, da bi izpuhe termoelektrarn vodili prek kultur bakterij, ki bi porabljale ogljikov dioksid, pridelovale pa proteine in kisik. »V krožnem gospodarstvu gre točno za to smer. Tudi nekaj naših projektov je takšnih, da je izhodna surovina določenega procesa uporabna za kaj drugega,« odgovarja Anderluh.

Blaž Likozar, vodja odseka na Kemijskem inštitutu, je pojasnil, da pri njih poteka deset evropskih projektov, več projektov s podporo agencije za raziskovalno dejavnost in več skupnih projektov z gospodarstvom. »Na koncu je vse to vodilo v sovodenje strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP) na področju krožnega gospodarstva. V Sloveniji so velike težnje, da bi postali nekakšno stičišče za krožno gospodarstvo v tem delu Evrope. Glavna slovenska prednost je domača biomasa, zato gre za razvoj izboljšanih procesov, pri katerih iz biomase naredimo stvari, ki bi jih sicer naredili iz nafte ali plina. To so lahko polnila za plastiko, lahko so biokompoziti, lahko so surovine za domačo industrijo plastike, smol in premazov. Drugi del krožnega gospodarstva je ponovna uporaba surovin. Imamo veliko projektov na področju izrabe ogljikovega dioksida. A to so stvari, ki so velike v Evropi, v povezavi z jeklarsko industrijo in termoelektrarnami, pri nas pa za to še ni kritične mase znanja. Imamo pa biomaso, ki je Nizozemska, kljub svoji okoljski naprednosti, nima,« pravi Likozar.

Pomembni so vhodni materiali

»Pravzaprav se poskušamo umestiti v krožno gospodarstvo z razmislekom, kje lahko pomaga inštitut. V shemi se velikokrat poudarja recikliranje, morda je v to usmerjen celo največji fokus. Pomembno pa je, da že na začetku razmišljaš, kakšne materiale boš uporabil. Zato smo želeli predstaviti naše študije materialov, ki vstopajo v ta krog. Recikliranje platine pa je dokaz, da lahko tudi majhna skupina in majhna država prispevata k reševanju globalnih težav,« je dodal Anderluh.

Kemijski inštitut se predstavlja v tujini in doma. Foto Uroš Hočevar/Delo

Na vprašanje, ali že obstaja podjetje, ki reciklira platino na do okolja prijazen način, je Likozar odgovoril, da že imajo povezave s slovenskimi podjetji. Dodal pa je, da se velikokrat zgodi, da šele s predstavitvami ljudje izvedo, kaj v resnici delajo. »Krožno ali biotemelječe gospodarstvo ni preprosto. Če bi bilo tako, se nihče ne bi več ukvarjal z nafto. Tehnologije pretvorbe materialov in tehnologije shranjevanja energije so zato ključne za krožno prihodnost,« pravi Likozar. Anderluh je dodal, da so v Bruslju dobili nekaj informacij o razpisih v prihodnje, da pa se redno predstavljajo tudi v Sloveniji.

Pri tem je ključen tudi SRIP za krožno gospodarstvo, ki je izšel iz strategije pametne specializacije. »Zelo smo vključeni na vsebinski ravni, podjetja sedijo za isto mizo z raziskovalci, tako lahko resnično domislimo skupne projekte. Ideja je, da bi v rednih stikih naslovili večino razvojnih problemov Slovenije. Zadnja leta je bila suša v povezovanju gospodarstva z akademskimi ustanovami izjemna. Bila so leta, ko ni bil razpisan niti en projekt. Zdaj nekaj projektov že poteka, tudi denar za to je namenjen,« je optimističen Anderluh.

Država naj omogoča

Likozar pa je opozoril, da zdaj večina projektov krožnega gospodarstva še ne prinaša dobička. »Takoj ko bo na trgu kaj narobe, ko se bo dobava svežih materialov ustavila, denimo platine, pa ne bo nič pomagalo, če bo podjetje prej imelo zelo dobičkonosno proizvodnjo. Obstaja tudi zelo močna pobuda, da procese, za katere tradicionalno uporabljajo visoke temperature, zamenjajo novi postopki z uporabo elektrike, procese, ki so vključevali nevarne kemikalije, pa postopki z varnimi snovmi,« pravi Likozar.

Biomasa je ključna prednost Slovenije. Foto Mavric Pivk/Delo

Eno od širokih novih polj so nanomateriali. »Veliko se raziskuje, imamo tudi sodobno opremo, lahko se lotimo tako zahtevnih problemov. Možnosti je res ogromno. Ne samo za shranjevanje energije, za dostavljanje snovi, tudi v telesu, za senzoriko in še mnogo drugega. Pred tremi leti smo dobili vrhunski mikroskop, s katerim lahko preizkušamo snovi na atomski ravni. Tega prej nismo mogli delati. Če bomo v Sloveniji zagotovili razvoj opreme, bomo lahko sodelovali v študijah, sicer bomo sledili drugim in povzemali raziskave drugih. To je eden od izzivov znanstvene srenje v Sloveniji, izjemno težko je umeščati novo infrastrukturo in z njo novo znanje, ker ni denarja,« pravi Anderluh.

Vsaj na nekaterih področjih bi morala Slovenija zagotoviti finančno podlago za raziskave. »Če ne bi bilo izjemno usposobljenega kadra in navezav na akademske ustanove, je negotovo, ali bi tuji lastniki v farmacevtski industriji vlagali v nove razvojne centre v Sloveniji. Tudi druga podjetja lahko vzpostavijo raziskovalne skupine pri nas, vložijo v pripravo doktoratov in podobno,« še dodaja direktor. Likozar poudarja, da je krožno gospodarstvo vir poslovnih priložnosti za prihodnost. Evropa težko konkurira z državami, ki imajo veliko virov, tako človeških kot surovinskih.

»Mi smo lahko najboljši pri novih naprednih tehnologijah, materialih in to so ključne omogočitvene tehnologije, ki jih Evropa razpoznava. Če prepoznamo, kje smo močni, tudi v Sloveniji, je z omogočitvenimi tehnologijami zelo preprosto sestaviti formulo za uspeh. Država mora imeti omogočitveno vlogo, prisluhniti vsem, tako industriji kot akademikom, in ustrezno usmeriti denar, kolikor ga je na voljo. To je lahko tudi sebičen interes države, da na koncu pobere več davkov,« še pravi Likozar.