Tiskane izdaje
»Število osebkov v naravi je ena najpomembnejših spremenljivk pri upravljanju katere koli živalske vrste in medved ni pri tem nobena izjema. Še več, zaradi karizmatičnosti vrste in velikega javnega interesa je prav številnost medvedov zelo izpostavljena tema, na kateri se nenehno lomijo kopja. Številnost se pogosto poudarja tudi kot ključen dejavnik konfliktnosti, pri tem pa se zanemarjajo drugi problemi, ki dejansko vodijo do težav s to živalsko vrsto. Ob pomanjkanju trdnih podatkov je bila številnost v preteklosti že večkrat tudi predmet različnih interpretacij in manipulacij, kar gotovo ni prispevalo k varstvenemu cilju, za katerega si prizadevamo − čim boljšemu sobivanju medveda in človeka,« pravijo organizatorji.
Akcija brez vzemirjanja medvedov
V Sloveniji so številnost medvedov s pomočjo genetike ocenili že leta 2007. Takrat so v zelo uspešni akciji, ki so jo v sodelovanju izpeljali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, prvič objektivno ocenili število medvedov pri nas. Tako so postavili referenčno točko, ki je bila in bo merilo za oceno stanja naše populacije in njenega upravljanja tudi v prihodnje. S pomočjo molekularne genetike lahko raziskovalci posameznega medveda iz materiala, ki ga je pustil v okolju − iztrebka, sline ali dlake − nedvoumno prepoznajo brez vznemirjanja živali. Z zbiranjem takšnih »neinvazivnih« vzorcev po eni strani neposredno vidijo minimalno število osebkov (število različnih genotipov), lahko pa s pomočjo matematičnih modelov označevanja in ponovnega ulova tudi ocenijo, koliko medvedov so v vzorčenju zgrešili. Na ta način pridejo raziskovalci do ocene številnosti na preučevanem območju, ki je z drugimi metodami preprosto ni mogoče dobiti.
»V projektu LIFE DINALP BEAR smo se odločili narediti korak naprej in začeli genetski monitoring medvedov na čezmejni ravni − na celotnem osrednjem območju dinarsko-alpske populacije te vrste v Evropski uniji, torej na celotnem območju stalne prisotnosti medveda v Sloveniji in na Hrvaškem,« pravi Tomaž Skrbinšek, vodja aktivnosti z Biotehniške fakultete.
Medved je močan simbol, tako v pravljicah kot v kapitalizmu. Foto Reuters
V dobrem mesecu 2200 vzorcev
Akcijo intenzivnega zbiranja vzorcev so začeli 5. septembra letos in bo trajala predvidoma do decembra, ključno terensko podporo pri tem pa nudijo lovci in gozdarji. Slovenski partnerji pri zbiranju vzorcev so Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Univerza v Ljubljani, na Hrvaškem pa Univerza v Zagrebu, Hrvatski lovački savez, Hrvatske šume, Nacionalni park Risnjak, Nacionalni park Plitvice in Nacionalni park Sjeverni Velebit.
Na teren so razdelili več kot 18.000 posodic za vzorce in ocenjujejo, da v akciji sodeluje več kot 2000 ljudi iz obeh držav. Območje, ki ga pokrivajo z zbiranjem vzorcev, je veliko več kot 1.900.000 hektarov, 600.000 hektarov v Sloveniji in 1.300.000 hektarov na Hrvaškem. Sodelujoči in javnost lahko potek vzorčenja neposredno spremljajo prek spletnega portala, ki ga za projekt izdeluje Geodetski inštitut Slovenije. V končni obliki bo portal vsem sodelujočim omogočal neposredni dostop do vseh osebnih rezultatov − genotipov medvedov, kje vse so bili najdeni vzorci posameznega medveda in s časom tudi spremljanje usode vsakega posameznega medveda.
Edinstveni v Evropi
Akcija poteka odlično. »V Sloveniji smo do 14. oktobra, v prvem mesecu vzorčenja, v laboratorij dobili že več kot 1200 vzorcev, kar je nad pričakovanji in kaže na veliko zavzetost sodelujočih,« pravi sodelavka pri projektu Maja Jelenčič. Na Hrvaškem so doslej zbrali tisoč vzorcev. Območje prisotnosti medveda na Hrvaškem je več kot dvakrat večje od tega v Sloveniji in pričakujejo tudi veliko več medvedov, tako da potrebujejo za natančno oceno več vzorcev kot v Sloveniji.
Akcija je v Evropi edinstvena v tem, da ji je uspelo preseči omejitve nacionalnih meja in pomeni začetek spremljanja številnost populacije upravljavsko zahtevne, karizmatične vrste velike zveri na čezmejni ravni. »Brez izjemne terenske podpore, ki jo v projektu nesebično nudijo lovci in gozdarji, tako zahtevne naloge ne bi mogli izpeljati. Vsi skupaj kot družba smo dobili izjemno priložnost, da poglobimo poznavanje naših medvedov in povzdignemo upravljanje na še boljšo, višjo raven. Vse kaže, da bomo lahko to priložnost s pomočjo vseh sodelujočih tudi uspešno izkoristili,« še pravi Skrbinšek.
