Za nami je desetletje vročinskih valov in ekstremnega vremena

»Leto 2019 končuje desetletje izjemne globalne vročine, umikajočega se ledu in rekordno visokih morskih gladin, ki jih povzročajo toplogredni plini iz dejavnosti človeštva,« opozarja Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v drugem dnevu 25. podnebnega vrha v Madridu. Povprečne temperature v zadnjih petih letih (2015 do 2019) in desetih letih (2010 do 2019) so skoraj gotovo najvišje od začetka meritev. To leto je na dobri poti, da bo tretje najtoplejše.

Poročilo WMO o stanju svetovnega podnebja ugotavlja, da je globalna povprečna temperatura letos (med januarjem in oktobrom) za 1,1 stopinje Celzija višja kot v predindustrijskem obdobju. Najtoplejše leto sicer ostaja leto 2016, ki se je začelo z izjemno intenzivnim El Niñom. Letos so bila nenavadno topla obsežna arktična območja, topleje od povprečja je bilo v Južni Ameriki, Evropi, Afriki, Aziji in Oceaniji, prav tako na Aljaski. V nasprotju s tem je bilo v Severni Ameriki hladneje.

Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi je lani dosegla 407,8 delca na milijon, letos pa je še dodatno zrasla. A ogljikov dioksid ostaja v atmosferi stoletja, v oceanih pa še dlje, kar nas za dolgo zaklepa v svet čedalje hujših podnebnih sprememb. Ogljikovega dioksida je v atmosferi za 147 odstotkov več kot leta 1750, metana je za 259 odstotkov več, dušikovega oksida pa za 123 odstotkov več.



Morska gladina se pospešeno dviga od začetka satelitskih meritev leta 1993, zlasti zaradi taljenja ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktike. Oceani zaradi čedalje več ogljikovega dioksida plačujejo visoko ceno. Temperature morske vode dosegajo rekorde, razširili so se morski vročinski valovi. Poleg tega je morska voda za 26 odstotkov bolj kisla kot v predindustrijskem obdobju, kar povzroča propadanje življenjsko pomembnih ekosistemov. Oceani posrkajo 22 odstotkov letnih emisij ogljikovega dioksida.

Led se tali

Dnevni obseg arktičnega ledu je bil septembra letos po satelitskih meritvah drugi najmanjši, oktobra pa je bilo ledu še manj. Na Antarktiki so v istem mesecu izmerili rekordno majhen obseg ledu. Do leta 2016 se je obseg ledu na Antarktiki rahlo povečeval. Konec leta 2016 pa se je ta trend nenadoma zelo obrnil, veliko ledu je izginilo. Od takrat je obseg ledu na Antarktiki relativno majhen.



Od septembra 2018 do avgusta letos se je na Grenlandiji stalilo 329 milijard ton ledu. Po podatkih iz satelitov je med letoma 2002 in 2016 ledeni pokrov Grenlandije na leto izgubil 260 milijard ton. Največjo izgubo ledu so izmerili v sezoni 2011 in 2012, ko se je na Grenlandiji stalilo 458 milijard ton ledu.

»Če takoj ne ukrepamo, bomo svet usmerili proti segrevanju za več kot tri stopinje Celzija do konca stoletja, kar bo imelo še hujše posledice za življenje ljudi,« pravi generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodaja, da nismo niti blizu cilja pariškega podnebnega sporazuma.

Nenormalno vreme

Dan za dnem se posledice podnebnih sprememb kažejo skozi ekstreme in nenormalno vreme, tudi letos. »Vročinski valovi in poplave, ki so imeli oznako stoletni, so postali pogostejši. Države od Bahamov in Japonske do Mozambika so prizadeli uničujoči tropski cikloni. Požari so se pojavili v arktičnem območju, kjer jih prej ni bilo, v Avstraliji, še prej tudi drugod po svetu,« pravi Taalas in dodaja, da so ena od glavnih posledic podnebnih sprememb spremembe vzorcev padavin. To povečuje tveganja za pridelavo hrane, skupaj z rastjo števila ljudi, pa velike težave pri zagotavljanju hrane v veliko državah.



Letos je bilo nadpovprečno veliko požarov, zlasti v severnih državah. Obsežni požari so pustošili v Sibiriji in na Aljaski. Huda suša v Indoneziji je pripeljala do največjega obsega požarov po letu 2015. Število prijavljenih požarov v Amazoniji je bilo malo nad desetletnim povprečjem, a obseg požarov v Južni Ameriki je bil največji po letu 2010. Veliko požarov so imeli v Braziliji, Boliviji in Venezueli.

Vročina

Vročinski valovi čedalje huje vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme, zlasti v državah, kjer se prebivalstvo stara, kjer ljudje živijo v urbanih okoljih z vročinskimi otoki in v državah z zdravstvenimi neenakostmi. Posledice vročinskih valov je lani čutilo rekordno veliko starostnikov (65 let in več), kar 220 milijonov več kot v obdobju med letoma 1986 in 2005.

Dva velika vročinska valova sta zajela Evropo konec junija in konec julija. V Franciji so 28. junija izmerili rekordnih 46 stopinj Celzija. Rekorde so imeli tudi v Nemčiji (42,6 stopinje Celzija), na Nizozemskem (40,7), v Belgiji (41,8), Luksemburgu (40,8) in Veliki Britaniji (38,7 stopinje Celzija). Vročinski valovi so segli tudi do Skandinavije, v Helsinkih so tako tudi izmerili rekordno temperaturo, 33,2 stopinje Celzija.

V Avstraliji so imeli izjemno vroče poletje, povprečna temperatura je bila najvišja od začetka meritev, za skoraj stopinjo Celzija. Januar je bil najtoplejši mesec od začetka meritev. V Adelaidu so 24. januarja izmerili za to mesto rekordnih 46,6 stopinje Celzija.

Suše in poplave

Osrednji del ZDA, severno Kanado, severno Rusijo in jugovzhodno Azijo je med julijem lani in junijem letos izdatno zalivalo. V ZDA so količine padavin dosegle rekordne vrednosti (962 milimetrov). V Indiji je monsun zamujal, kar je imelo za posledico sušo junija lani, sledile so pa nadpovprečne padavine, kar je imelo za posledico poplave.



Januarja letos so nadpovprečne padavine povzročile poplave v Argentini, Urugvaju in Brazliji. Škoda v Argentini in Urugvaju je dosegla 2,5 milijarde dolarjev. Iran so hude poplave prizadele marca in aprila letos. Vzhodno Afriko, ki jo je prej pestila suša, pa je poplavljalo oktobra in v začetku novembra.

Zelo suho vreme imajo od sredine leta v Indoneziji in sosednjih državah, pa tudi v bazenu Mekonga. Dolgotrajna suša pesti vzhodno Avstralijo. Celotna Avstralija ni bila v povprečju tako suha kot letos med januarjem in oktobrom vse od leta 1902. Sušo so imeli tudi v Hondurasu, Gvatemali, Nikaragvi in Salvadorju, vse do obilnega deževja oktobra.

Lakota spet na pohodu

Podnebna spremenljivost in ekstremni vremenski dogodki so med glavnimi vzroki za nedavno povečanje števila lačnih na svetu, poleg tega tudi glavni vzrok resnih kriz v državah. Po desetletju počasnega upadanja števila lačnih se to število spet povečuje, lani je zaradi pomanjkanja hrane trpelo več kot 820 milijonov ljudi. Krizo s hrano so imeli v 33 državah, od tega so za glavni vzrok krize v 26 državah navedli vremenske ekstreme.

Več kot deset milijonov ljudi se je med januarjem in junijem letos moralo preseliti znotraj držav. Od tega jih je bilo sedem milijonov prisiljenih v selitev zaradi ciklona Idai na jugovzhodu Afrike, ciklona Fani na jugu Azije, orkana Dorian v Karibih, poplav v Iranu, na Filipinih in v Etiopiji. Vse to je povzročilo velike humanitarne težave in potrebe po zaščiti.

Tveganja za zdravje

Letos je vročina na Japonskem terjala sto življenj in 18.000 hospitalizacij. Na Nizozemskem so vročinski val povezali z 2964 smrtmi, kar je 400 več kot v povprečnem poletnem tednu. Zaradi vročine so umirali zlasti v Španiji in Franciji.

Spremembe v podnebnih razmerah pa koristijo več vrstam komarjev. Tudi tistim, ki prenašajo virus denge. Poročila kažejo, da se je hemoragična vročica, ki jo povzroča virus, v zadnjih desetletjih zelo razširila. Zdaj že polovica ljudi na svetu tvega okužbo. Število obolelih je letos, v primerjavi z lani, še precej zraslo.

Hrana in migracije

Na jugu Afrike je sezonsko deževje zamujalo. To pomeni približno osem odstotkov manjšo pridelavo žitaric, posledica pa je zmanjšana prehranska varnost za 12,5 milijona ljudi, deset odstotkov več kot lani. Prehranska varnost močno upada v več delih Etiopije, Somalije, Kenije in Ugande. Somalijo so po suši prizadele še poplave.



Najhujše poplave v desetletju so marca prizadele Afganistan. V državi je brez prehranske varnosti 13,5 milijona ljudi, saj se v 22 od 34 pokrajin še pobirajo od lanske hude suše. Naravne nesreče pa po ugotovitvah Združenih narodov povečujejo selitev ljudi. Število ljudi, ki se bodo morali preseliti zaradi vremenskih ekstremov, se lahko do konca tega leta poveča na 22 milijonov.

V WMO napovedujejo, da bodo dopolnjeno poročilo o stanju podnebja za leto 2019 objavili marca prihodnje leto.