Tiskane izdaje
Mesec dni po tem, ko je evropska komisija predstavila akcijski načrt za prehod v krožno gospodarstvo, je interesno združenje evropskih proizvajalcev plastike EuPC (European Plastic converters) komisijo in države članice pozvalo k enoletnemu zamiku (v veljavo vstopa prihodnje leto) začetka izvajanja direktive, ki prepoveduje nekatere plastične izdelke za enkratno uporabo, za katere obstajajo druge alternative, in umiku prepovedi teh izdelkov. Plastika za enkratno uporabo ima po njihovem prednosti pred drugimi materiali z vidika higiene, varnosti in preprečevanja širjenja okužb.
Lastna embalaža za živila in lončki za kavo niso več zaželeni
Lobističnim pritiskom industrije sledijo nekateri trgovci, ki so potrošnikom prepovedali uporabo lastne embalaže za živila in druge izdelke. Veriga kavarn Starbucks je npr. prepovedala uporabo povratnih lončkov za kavo, ki jo prodaja le še v lončkih za enkratno uporabo. Evropska in nacionalne agencije za varnost hrane medtem sporočajo, da ni dokazov za širjenje covida-19 s hrano ali embalažo, v kateri je hrana pakirana. Pravzaprav je plastika poleg jekla material, na katerem virus preživi najdlje, po podatkih NIJZ sedem dni.
Še dlje so šli v ZDA, kjer so nekatere zvezne države in mesta prepovedali vrečke za večkratno uporabo na podlagi zavajajočih člankov, da so te vrečke bolj tvegane za širjenje covida-19 kot plastične. Kalifornija, ki je uporabo plastičnih vrečk prepovedala leta 2016, je ob »navijanju« tamkajšnjih združenj trgovcev z oblačili in živili sprejela odlok, ki trgovinam dovoljuje uporabo plastičnih vrečk naslednjih 60 dni. San Francisco in New Hampshire sta začasno prepovedala uporabo vrečk za večkratno uporabo, Maine in Massachusetts pa zamaknila uveljavitev njihove napovedane prepovedi.
Povečala se je količina vseh odpadkov
Ali je poraba plastike za enkratno uporabo narasla tudi v Sloveniji? V Voki Snagi so povedali, da se je povečala količina vseh vrst odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, tudi embalaže živil in pijač ter plastičnih vrečk (med drugim zaradi dostave živil na dom). O povečanih količinah zbrane embalaže v številkah pa ni mogoče govoriti, saj po drugi strani niso delovali vrtci, šole in storitvene dejavnosti.
Nina Sankovič iz Voke Snage je potrdila, da je ozaveščenost glede odlaganja odpadkov zelo popustila deloma zaradi začasnega zaprtja zbirnih centrov deloma pa, ker so ljudje ugotovili, da odvoz odpadkov poteka nemoteno. Kritične so predvsem razmere v podzemnih zbiralnikih odpadkov, ob katerih se odlaga vse mogoče, in ob koših na vhodih trgovin, kamor ljudje odlagajo uporabljene zaščitne maske in rokavice; oboje spadajo v zabojnike za mešane komunalne odpadke. Odpadki sicer niso najpomembnejša stvar na svetu, se zaveda Sankovičeva, vendar je od njih odvisna kakovost življenja vseh nas, poudarja.
Knjige in kruh v plastiki
Zaradi redkejših obiskov trgovin se je zmanjšala prodaja svežih živil, v skupini Žito ocenjujejo, da so prodali 50 odstotkov manj svežega kruha in peciva kot v istem obdobju lani. Temu so se prilagodili tako, da so najbolj uveljavljene vrste kruha začeli prodajati pakirane v zaščitno folijo, ki podaljšuje svežino, a ustvarja tudi nove količine odpadne plastike. Direktor marketinga za pekarstvo Rok Cankar je pojasnil, da je to »le trenutna rešitev« ko so kupci v trgovine zahajali redkeje. Ker se dnevni obiski povečujejo, razmišljajo, da bi te vrste kruha zopet dobavljali le sveže. Dodaja, da je folijo v celoti mogoče reciklirati, je enoslojna in enostavna za predelavo. V projektu tudi testirajo biorazgradljive folije, ki bi sčasoma lahko nadomestile reciklabilne folije za druge izdelke, ki morajo biti pakirani.
Knjižna založba Beletrina ponuja spletni nakup knjig po znižani ceni, na dom jih dostavijo brezplačno, a z bogastvom novih zgodb prispe tudi »bogastvo« nove plastike, v katero so knjige ovite. Strateška vodja projektov pri založbi dr. Eva Premk Bogataj je povedala, da v preteklosti, razen redkih izjem, knjig niso plastificirali, prvič so to naredili z aprilskim knjižnim paketom, da »zaščitimo bralce in vse udeležene v procesu od tiska knjige naprej pred potencialno nevarnostjo prenosa virusa s papirja na človeka«. Plastika, v katero je knjiga ovita, je po besedah Premk Bogatajeve stoodstotno razgradljiva. Če se bodo razmere s covidom-19 umirile, bodo ukrep odpravili.
Priložnost za resetiranje sistema
Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja meni, da bo koronavirus nekoč minil, plastično onesnaževanje pa ne, vsaj ne tako hitro. »Plastična embalaža je lahko vektor virusa, zato je večja varnost lahko le navidezna. Če je nekaj zavito v plastiko, še ne pomeni, da je neoporečno. Prepričanje o varnosti plastike ne temelji na znanstvenih dokazih, ampak se napaja iz strahu posameznikov. Trenutne razmere so odličen poligon za lobistične pritiske.« Te je kritiziral tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ko je dejal, da ne ceni ljudi, ki mu v pismih potrebo po uporabi osebne zaščitne opreme navajajo kot razlog, zakaj ne bi smeli prepovedati plastike za enkratno uporabo, »ti zadevi nista povezani« je dejal Timmermans.
Po prepričanju Sreševae moramo koronakrizo izkoristiti kot priložnost za resetiranje sistema, ki bo deloval v dobro ljudi in okolja, in tudi, da so rešitve za koronavirus enake tistim za blaženje podnebne krize. »Zdaj je tudi priložnost in čas, da prevprašamo svoje nakupovalne in gospodinjske navade. Covid-19 jasno kaže, da so spremembe mogoče.«
