Tiskane izdaje
Dr. Thomas Pongratz, ki je v Gradcu odgovoren za kakovost zraka, je v pogovoru za Delo povedal, da je rešitev predvsem prehod na daljinsko ogrevanje. »Izkoriščanje biomase ni tako velik problem, če jo sežigamo v večjih napravah za daljinsko ogrevanje. V teh lahko bolje nadzorujemo izgorevanje, reguliramo mešanje z zrakom, merimo izpuste ... Gotovo v njih kljub temu nastaja več trdnih delcev kot pri sežigu zemeljskega plina, a to vseeno ni tako huda težava,« je dejal Pongratz.
Priznava pa, da bi bil množičen prehod gospodinjstev z njihovimi kotli za ogrevanje na biomaso, predvsem v središčih mest, velik problem. Zato za posamezne soseske v Gradcu že pripravljajo nove priklope na daljinsko ogrevanje, ki bodo obvezni. Vendar bo stroške plačala zvezna dežela Štajerska, saj so za kakovost zraka v Avstriji odgovorne posamezne dežele, je še napovedal Pongratz.
Po podatkih avstrijskega ministrstva za okolje so se emisije ogljikovega dioksida zaradi izkoriščanja biomase kot obnovljivega vira energije v Avstriji zmanjšale za skoraj milijon ton na leto, vendar so se po drugi strani izpusti ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov povečali za približno 1000 ton na leto, za dobrih 300 ton na leto pa so se po ocenah ministrstva povečali izpusti trdnih delcev. Na ministrstvu sicer dodajajo, da so povečane izpuste pri izkoriščanju biomase izravnali z zmanjšanji zaradi drugih ukrepov.
Slovenija – več drv
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – Reus 2012 so pokazali, da se je v večstanovanjskih stavbah število gospodinjstev, ki plačujejo ogrevanje po dejanski porabi, povečalo za petino. Zanimivo pa je, da je v večstanovanjskih stavbah upadel odstotek tistih, ki nameravajo navadne radiatorske ventile zamenjati za termostatske. Skrb vzbujajoče je tudi, da kot vir energije še naprej narašča poraba drv, ki so sporna zaradi onesnaževanja zraka. Drva za ogrevanje uporablja 39 odstotkov gospodinjstev (lani 34 odstotkov). Poraba se je povečala tudi pri večstanovanjskih stavbah, in sicer s sedem na 14 odstotkov, medtem ko se je poraba daljinske toplote zmanjšala z 12 na šest odstotkov.
Marjeta Peterlin, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je povedala, da je v zadnjem času govor o kakovosti zraka povezan s trdnimi delci v njem. »Ključne operativne naloge pri tem nas še čakajo. Pripraviti je treba načrte za izboljšanje kakovosti zraka za več območij v Sloveniji, med njimi za Zasavje, Ljubljano, Celje, Maribor in še druge. Kot kaže, bomo lahko znanje oziroma tehnologije, razvite v ta namen, celo izvažali. Lokalnim skupnostim pa je treba dati čim več pristojnosti,« meni Peterlinova.
Ljubljana ima pravilnik, a ...
Nataša Jazbinšek Seršen z Mestne občine Ljubljana je na konferenci o kakovosti zraka v urbanih naseljih na GZS povedala, da je za glavno mesto značilna neprevetrenost, ki slabša kakovost zraka. Kljub temu je Ljubljana zgodba o uspehu, saj je s plinifikacijo in daljinskim ogrevanjem zmanjšala emisije žveplovega dioksida skoraj na ničlo. »Ima pa mesto čedalje večje težave s trdnimi delci, dušikovimi oksidi in ozonom,« je dejala. Težava je zlasti promet: več kot 100.000 avtomobilov, ki jih mora sprejeti Ljubljana vsak dan, in tranzitni tovorni promet po avtocestnem obroču.
V Ljubljani je že pred leti začel veljati pravilnik o prednostnih načinih ogrevanja, ki predvideva, da se morajo stanovanjske stavbe in hiše priklopiti na daljinski sistem ogrevanja ali na omrežje plina, če je to na voljo. Individualno kurjenje lesa (in vsega drugega, kar ljudje radi zmečejo zraven v peč) in kurilnega olja sta med neželenimi vrstami ogrevanja. Vendar pravilnik nima kazenskih določb, zato ga nihče zares ne upošteva.
Lesne sekance sicer sežigajo v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana na dogorevalni rešetki, kjer dogorevajo koščki indonezijskega premoga z nizko vsebnostjo žvepla. Les v TE-TOL prihaja pretežno iz BiH in Hrvaške, kar je spet manj trajnostno, kot bi bilo, če bi imela Slovenija vzpostavljeno delujočo verigo njegove obdelave in rabe.
Maribor pestijo delci
V Mariboru in sosednjih občinah ugotavljajo, da imajo najbolj onesnažen zrak s prašnimi delci tam, kjer je največ individualnih kurišč na drva. Kot je povedal Benjamin Lukan z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, v Mariboru 39 odstotkov gospodinjstev uporablja kurilno olje, 34 odstotkov zemeljski plin, pet odstotkov utekočinjeni naftni plin, 12 odstotkov daljinsko ogrevanje, 11 odstotkov pa jih kuri na drva, zlasti na obrobju mesta. Uporaba lesa je med letoma 2004 in 2011 razmeroma najhitreje naraščala.
Kot je povedal Lukan, ima les v vseh oblikah kot gorivo za ogrevanje za premogom največ emisij trdnih delcev in tudi dušikovih oksidov. Dobrodošlo je le daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, za kar ima Maribor celo ustrezno lokacijo, na bližnjem Pohorju pa tudi dovolj lesne biomase in še živ spomin na njeno uporabo še pred nekaj desetletji. Približno 44-megavatna toplarna elektrarna s filtri bi povečala emisije trdnih delcev za 0,2 mikrograma na kubični meter zraka, opustitev polovice individualnih kurišč na drva pa bi jih za dva mikrograma zmanjšala. Zdaj dosega vsebnost trdnih delcev tudi 39 mikrogramov na kubični meter zraka, kar je več od mejnih vrednosti. Veliko peči na drva imajo v Mariboru namreč tudi na območjih, kjer sta razvejeni omrežje plina in daljinsko ogrevanje. Lukan se je zavzel za ureditev trga in omejitev uporabe peči na drva, kjer obstajajo sistemi plina ali daljinskega ogrevanja, pa tudi za boljši nadzor kakovosti lesne biomase in kurilnih naprav.
Vpliv na zdravje
»V Evropski uniji je 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega preveč onesnaženemu zraku. Na leto zaradi prašnih delcev, ozona in drugi onesnaževal predčasno umre od 40.000 do 130.000 ljudi,« je povedal Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS. Dodal je, da vse novejše študije govorijo o trdnih delcih, ki povzročajo vnetja, alergije in poškodbe ter so vsaj nekateri dokazano rakotvorni. Dodal je, da v Ljubljani ljudje zaradi onesnaženega zraka živijo 14,5 meseca manj kot v Stockholmu, ki je bil referenčno mesto. Bolj onesnažen zrak skrajšuje življenje le še v Bukarešti in Budimpešti.
Na konferenci so se tudi zato zavzeli za več daljinskih ogrevalnih sistemov na sonce in termalno energijo. V Sloveniji imamo tudi odlične proizvajalce toplotnih črpalk. Peter Novak z Inštituta za visoke tehnologije in sisteme predlaga drugačno uporabo vse lesne in druge biomase, ki ostane po različnih stopnjah izrabe osnovnega materiala. Tudi lesne odpadke (iz gozdarstva, pohištvene in gradbene industrije) bi poleg gošč čistilnih naprav, bioloških odpadkov iz gospodinjstev in kmetijskih odpadkov namreč uporabil za proizvodnjo biometana oziroma nefosilne oblike zemeljskega plina ali sintetičnega dizla. Že prej pa je opozoril, da zdaj za ogrevanje »marsikdo kuri les, ki ni bil dve leti sušen, kot bi bilo potrebno, zato pri kurjenju nastanejo delci, ki povzročajo katranske emisije (moder dim, ki diši po lesu), ki so rakotvorne in zato škodljive zdravju. Da bi ta vpliv zmanjšali, je ljudem treba povedati, kakšne naprave naj kupujejo in kako naj ogrevajo, sicer bomo kmalu imeli veliko zdravstvenih težav.«
