Tiskane izdaje
Ljubljana – Ponekod v tujini zdravniki že izdajajo recepte za hojo namesto pomirjeval, pripravkov za nižanje krvnega tlaka in znižanje ravni maščob v krvi. Ni pa zelo znano, da v Sloveniji že od leta 2002 poteka podoben program za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Hoja je osnovna oblika gibanja in preprosta aktivnost, za katero niso potrebni posebni pripomočki in se lahko izvaja v zaprtih prostorih ali v naravi, je ob svetovnem dnevu hoje povedala Andrea Backović Juričan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji je možnosti za hojo veliko, obstaja vrsta poti z označeno dolžino in napotki, kako jih prehoditi, da bo to najbolj koristilo zdravju, imamo vrsto planinskih društev pa tudi veliko parkov v mestih ali povsem blizu njih. Kljub temu tudi pri nas, čeprav v manjšem deležu kot v večini drugih držav, nekateri starejši ali gibalno ovirani ne zapuščajo radi svojih domov, ker se bojijo prometa. Po drugi strani je dostopnost za vse prvi pogoj za najhitreje rastočo vrsto turizma. Dobro situirani starejši ljudje, ki si želijo v polnosti uživati jesen življenja, so za to tudi pripravljeni plačati. Urejanje mobilnosti zgolj zanje sicer ne bi imelo pravega smisla, a je izboljšanje dostopnosti koristno za vse, tudi povsem zdrave odrasle.
Programi s hojo so
Andrea Backović Juričan je takoj zanikala, da v Sloveniji za mobilnost, ki je namenjena tudi izboljšanju zdravja, ni poskrbljeno. Že od leta 2002 namreč poteka nacionalni program za zmanjšanje števila primerov srčno-žilnih bolezni, ki ga, kar je edini primer v svetu, v celoti plačuje zavod za zdravstveno zavarovanje. Program zajema sistematično vabljenje moških, starih med 35 in 65 leti, ter žensk, starih med 45 in 70 leti, na preventivne preglede v zdravstveno mrežo. Če je človek prepoznan kot več kot 20-odstotno ogrožen za srčno-žilne bolezni, je napoten na individualno svetovanje za zdravje. To zajema opuščanje kajenja ali čezmernega uživanja alkohola pa tudi zdrav življenjski slog. Obravnavani tako opravi tudi test hoje na dva kilometra. Če je rezultat slab, ga napotijo na daljše svetovanje, ki lahko vključuje vse, od zdrave prehrane, zdravega hujšanja do telesne aktivnosti in obvladovanja depresivnosti. Program telesne aktivnosti traja tri mesece, ena od metod dela pa je tudi mavrični program hoje. »Ta posameznik potem vsak teden hodi po predpisanem programu, ki je sestavljen posebej zanj. Hodi lahko samostojno ali v skupini, denimo s kolegi iz programa, lahko je to terapevtska hoja ali pa hoja v službo. V ta program se posameznik vključi z napotnico, lahko pa tudi kupi zloženke Cindi,« pravi Backović Juričanova. Dodaja, da so delavnico telesne dejavnosti oziroma gibanja včasih uporabili tudi za tečaj nordijske hoje, pri kateri hodeči uporablja več mišičnih skupin.
Pri vadbi ločimo zmerno intenzivno hojo ter visoko intenzivno hojo ali trening. Pri prvi dosežemo med 50 in 70 odstotki maksimalnega srčnega utripa, takšen način pa koristi zdravju in preprečuje različne kronične nenalezljive bolezni. Izvajajo jo lahko dobro in nekoliko slabše telesno pripravljene osebe. Pri bolj intenzivni hoji dosežemo med 70 in 85 odstotki maksimalnega srčnega utripa. »Zmerno intenzivna hoja učinkuje na zdravje, če jo izvajamo petkrat na teden po 30 minut, medtem ko je pri visoko intenzivni hitrosti hoje za namene treninga dovolj trikrat na teden po 20 do 25 minut. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli opravili 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Za otroke pa priporočajo najmanj eno uro zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan.
Mreže po občinah še ni
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zdaj poteka še en velik projekt, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem. Namenjen je starejšim od 65 let in bolnikom, v njem pa bodo prenovili obstoječi, prej opisani preventivni program in ga prilagodili telesno manj zmožnim ljudem. Tudi v Sloveniji se namreč delež starejših hitro veča. Dodali bodo nove teste s hojo, pripravili veliko bolj natančne programe za posameznike, ki bodo več časa znotraj zdravstvenega sistema, potem pa prešli v organizirane dejavnosti lokalnih skupnosti.
Ravno tu pa je doslej škripalo. Olimpijski komite med drugim že deset let predlaga uvedbo recepta za šport. »Vzporedno s spremembo programov bo treba poglobiti sodelovanje zdravstvene in športne stroke. V nekaterih regijah športniki z medicinsko stroko zgledno sodelujejo, sistemsko pa mreža centrov vadbe uradno še ne obstaja. Fakulteta za šport je že predlagala, da bi v zdravstvenih regijah ustanovili regijske centre za vadbo, v katerih bi ljudje dobili informacije, kje v njihovi bližini je ta organizirana. Moramo se ukvarjati s tem. Zdaj je izjemna priložnost, aprila je bil sprejet nacionalni program športa, ki ima ta poudarek, kmalu bo v obravnavi tudi nacionalni program prehrane in gibanja za zdravje,« pravi Backović Juričanova. Hoja namreč prinaša prihranke, tako za posameznike kot za državni zdravstveni sistem, kar so izračunali že v več državah.
Andrea Backović Juričan je z navdušenjem sprejela tudi novico, da bo največji zbor strokovnjakov in podpornikov trajnostne mobilnosti forum Civitas, kjer je o hoji vedno precej govora, prihodnje leto v Ljubljani. Programi, med njimi tudi vseslovenski medgeneracijski projekt Simbioza giba, ki poteka do 19. oktobra in v katerem lahko starejši spoznavajo nove športe in se udeležijo različnih vadb vsak dan med 10. in 11. uro ter med 17. in 18. uro, so lahko na mednarodnih forumih z več sto udeleženci z vseh koncev sveta tudi velika promocija države. Zlasti če je prepoznano, da ponujajo veliko vsem, tako adrenalinskim odvisnikom kot telesno manj sposobnim starejšim, gibalno oviranim in otrokom.
