»Letos ni bilo posebej toplo, da bi to samo po sebi vodilo v največjo taljenje ledenega pokrova morja okrog Arktike doslej. Kaže pa, da je bil led zelo tanek in ranljiv ter bi se stopil tudi v še bolj normalnih vremenskih razmerah,« pravita znanstvenika, ki jih je Greenpeace odpeljal na Arktiko, da bi pojasnila skrb vzbujajoč rekord — obseg ledenega pokrova Arktičnega morja se je skrčil na 4,09 milijona kvadratnih kilometrov.
Greenpeace je na Arktiko odpeljal Julienne Stroeve iz Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu (NSIDC) in Nicka Toberga, strokovnjaka za led iz univerze v Cambridgu. Stroevejeva je povedala, da ko Arktika izgubi več zaloge starega, debelega ledu, tega zamenja tanjši, enoletni led. Ta se poleti prej stopi. Dodala je še, da je zelo težko napovedati ali bo rekord prihodnje leto spet presežen, je pa jasno, da bo na Arktiki prihodnja poletja več taljenja ledu.
Toberg pa je dejal, da je lanski obseg staljenega ledu skoraj dosegel razsežnosti prejšnjega rekorda leta 2007. Tako so bili izpolnjeni vsi predpogoji za letošnji rekord. »To pomeni, da je led v tako šibkem stanju, v glavnem sestavljen iz mladega, tankega ledu, da se pozimi ne more toliko obnoviti, da bi zdržal poletje. Dolgoročni trend kaže na pospešeno umikanje ledu, kar bo še v času naših življenj pripeljalo do arktičnega oceana brez ledu poleti,« opozarja Toberg.
Posledica vsega tega je, da toplota, ki jo je prej led odbijal, zdaj segreva ocean. Jeseni, ko pritisne mraz, pa ocean izpušča toploto v ozračje, kar vodi v višje temperature zraka, več oblakov in višjo vlažnost. Več oblakov jeseni in pozimi pa dejansko obdrži toploto v atmosferi, kar preprečuje debelejšo zaledenitev oceana.
Če bi izginili še preostali štirje kvadratni kilometri ledu, bi to po mnenju Toberga pomenilo enako, kot bi v zrak dodali za 20 let emisij ogljikovega dioksida. Še leta 1970 je bilo osem kvadratnih kilometrov ledu, kar pomeni prepolovitev v zgolj 30 letih. »Če bomo še naprej segrevali ozračje, bi lahko bila Arktika brez ledu že poleti 2030. Taljenje ledu poteka veliko hitreje od vseh napovedi v poročilih Medvladnega panela za podnebne spremembe,« pa je dodala Stroevejeva.
»Led je velik hladilni sistem in vremenski vzorci na Zemlji so od njega zelo odvisni. Razpršitev hladu in vročine se bo spremenila, tokovi tople vode denimo ne bodo tekli mimo Velike Britanije, zato bo tam hladneje. Velika Britanija je namreč enako severno kot Sibirija,« opozarja Toberg. Julienne Stroeve pa je dodala, da Arktika določa vremenske vzorce severne poloble. Segrevanje Arktike spreminja temperaturno razliko med ekvatorjem in polom, kar pomeni tudi spremembe premikanja zraka. To lahko vodi v daljše suše, vročinske valove in poplave.