Tiskane izdaje
Danes premalo vemo o invazivnih rastlinah, ki ogrožajo gospodarske dejavnosti, biotsko raznolikost in naše zdravje. Zaradi težavnosti napovedi invazivnosti in neosveščenosti si pogosto katero od njih zasadimo kar na svojih vrtovih, saj so mnoge medonosne (japonski dresen, akacija), lepo cvetijo (žlezava nedotika) ali pa so hitre rasti in dosegajo zavidljive velikosti (veliki pajesen).
Ali se ob tem zavedamo, kaj tujerodne invazivne rastline sploh so? To so rastline, ki jih je človek med svojimi potovanji po drugih kontinentih namerno ali spontano prinesel v območja zunaj prvotne razširjenosti in imajo v novem okolju škodljive vplive. Nekatere izmed njih so se uspešno prilagodile podnebju in okolju tudi na našem območju, zato se nenadzorovano in hitro širijo, saj nimajo naravnega sovražnika, ki bi to širjenje upočasnjeval ali celo preprečil.
Je k širjenju pripomogel tudi človek? Da, in to predvsem s hitrim letalskim transportom v obsežni svetovni trgovini. V Sloveniji je že več kot 30 tujerodnih invazivnih rastlin. Najdemo jih ob zapuščenih in slabo urejenih cestah, potokih, vrtovih, gradbiščih, rečnih obrežjih, na ruderalnih rastiščih, nastalih pod vplivom človeka, in opuščenih kmetijskih površinah.
Ambrozija je invazivna in alergena, zato jo je treba odstraniti. Foto Mojaobcina.si
Invazivne rastline povzročajo težave z zdravjem (alergije), škodo na infrastrukturi in v kmetijstvu, z nenadzorovanim razraščanjem celo izpodrivajo domorodne rastlinske vrste. Ob tem pa ogromne denarne stroške namenjamo za njihovo odstranjevanje.
In kako se jih znebiti? Najprej se jih moramo naučiti prepoznati, se seznaniti s postopkom odstranjevanja in jih nato na različne načine omejevati pri razraščanju in razmnoževanju. Zaradi nepravilnega ali neustreznega odstranjevanja si rastline zaradi velike sposobnosti obnavljanja lahko opomorejo. Delo brez ustreznega znanja in zaščite lahko hitro prinese poškodbe, alergije ali vnetja. Najbolje je, da se že pred samim odstranjevanjem posvetujemo s strokovnjaki ali to prepustimo njim.
Nekatere države se odstranjevanja lotijo tako, da iz krajev, od koder invazivna rastlina izhaja, prinesejo drugo rastlino ali žival, ki tej rastlini škoduje. Vendar obstaja možnost, da bo tudi ta rastlina ali žival postala invazivna in nevarna.
Zlata rozga je tudi invazivna, izpodriva druge vrste. Foto Milan Konšak
Na območju občine Šmarje pri Jelšah se pojavlja predvsem pelinolistna žvrklja oziroma pelinolistna ambrozija, ki povzroča alergične reakcije na dihalih, pri neposrednem stiku pa tudi reakcije na koži. Zaradi velike alergenosti so jo lastniki zemljišč dolžni odstranjevati, vendar pa je realnost pogosto drugačna.
Zaradi težav, ki jih invazivne rastline povzročajo, bi bilo smiselno zakonsko prepovedati gojenje teh rastlin v okrasne, čebelarske in druge namene. Treba bi bilo poostriti nadzor nad razraščanjem ter čimprejšnje odstranjevanje malo razraslih in neplodečih rastlin.
