Leto po Kemisu - kaj smo se naučili in česa ne  

Ljubljana - Ob obletnici požara v Kemisu so tri vrhniške civilne iniciative, večina občinskih svetnikov, ribiška družina in častna občana s podpisom skupne izjave, ki bo v prihodnjem tednu zakrožila tudi med drugimi občani, znova sporočili, da podjetje v njihovem kraju ni več dobrodošlo.

Leto po nesreči imajo vse razloge, da ne zaupajo državnim institucijam, ki so na začetku zmanjševale razsežnost nesreče, zdaj pa po besedah Andreja Markovića iz civilne iniciative Eko Vrh občini blokirajo, da bi postala stranka v postopku sanacije Kemisa, zaradi česar je ta na upravnem sodišču sprožila spor zoper odločitev okoljskega ministrstva. Položaj stranke v postopku bi občini omogočil podajo pripomb na odločitev gradbene inšpekcije, da Kemis za sanacijo objekta ne potrebuje gradbenega dovoljenja.



Prav tako po besedah Markovića ni nobenega razloga, da bi občani zaupali zagotovilom podjetja, da ni več možnosti za še en takšen požar. V enem letu se ni spremenil noben zakon, s katerim bi ga ta prisilila k strožjim varnostnim ukrepom, zato »čakamo na nov požar«. Preverili smo, kaj se je v letu po požaru spremenilo in ali smo se iz dogodka kaj naučili.

Požarna varnost: še vedno pomanjkljivosti

Inšpektorica inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je 25. aprila, ko je Kemis že začel prejemati odpadke, pregledala stanje varstva pred požarom in ugotovila »le manjše pomanjkljivosti pri izdelanem požarnem redu in požarnem načrtu. Prav tako je ugotovila, da niso označene površine za gasilce. Zavezancu je naložila ukrepe za odpravo pomanjkljivosti«.

V Kemisu obljubljajo, da je požarna varnost že pred koncem sanacije boljša kot pred požarom. »Naročili smo revizijo vseh dokumentov s področja požarnega varstva. Na podlagi te smo pripravili načrte dodatnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov protipožarnega varstva,« pravi direktor Emil Nanut. »Na območju, kjer trenutno lahko sprejemamo odpadke, je postavljen šprinkler sistem, vse požarne stene so obnovljene oziroma zamenjane z stenami, ki imajo večjo požarno odpornost, konstrukcija je zaščitena s požarno obstojnimi oblogami.« Največji del ukrepov glede povečane požarne varnosti pa bodo izvedli ob obnovi objekta, ki je bil v požaru najbolj prizadet. Tam bodo zgradili dodatne protipožarne stene, požarni sektorji bodo manjši, celotna površina bo pod avtomatsko gasilno napravo, celotna konstrukcija bo zaščitena s požarno odpornimi oblogami.«

Šest zaposlenih obiskuje izobraževanje za operativne gasilce. Več pozornosti bodo v podjetju posvečali embalaži in oznakam odpadkov, ki jih bodo prevzemali. V sodelovanju s predstavniki gasilske zveze Vrhnika in bližnjih prostovoljnih gasilskih društev so izdelali tudi nov požarni red ter načrt zaščite in reševanja.« Zaprosili smo za dokumenta, a je Nanut zapisal, da nista javna.

Prvo obvestilo o nesreči oziroma požaru še naprej ostaja vezano na zasebno varnostno službo, ki nato obvesti 112.

V Slovenskem združenju za požarno varstvo že leta opozarjajo, da država področje liberalizira. Obrambnemu ministrstvu so predlagali, naj izdela predpis požarne varnosti za takšne vrste objektov, kakršen je Kemisov, in uvede učinkovit nadzor nad njimi. A ministrstvo njihovega predloga ni upoštevalo. Prav tako ni spremenilo zakonodaje o varstvu pred požarom. Ministrstvo za okolje pa pripravlja novo uredbo o skladiščenju odpadkov na prostem, ki bo med drugim določala pogoje zagotavljanja ustrezne požarne varnosti.



Sanacija Tojnice: različna mnenja o učinkovitosti

Okoljska škoda, ki jo je povzročil požar, je bila dokazana le na potoku Tojnica, v katerega se je izlila velika količina strupenih kemikalij in gasilnih vod ter pomorila praktično vse. Okoljsko ministrstvo je prvo fazo Kemisove sanacije potoka ocenilo kot učinkovito kljub temu, da je strokovni izvedenec Mihael Toman izrazil pomisleke o dolžini odstranjevanja sedimenta. Zelo visoke vrednosti atrazina v Tojnici in Ljubljanici, izmerjene takoj po nesreči, so v Ljubljanici septembra lani padle pod mejo določljivosti, za Tojnico podatki niso znani.

Za naprej je Arso Kemisu naložil izvedbo dodatnih ukrepov, med drugim petletno spremljanje kemijskega stanja v vodi, sedimentu in bioti v Tojnici in Ljubljanici ter spremljanje ekološkega stanja Tojnice.



V Kemisu ocenjujejo, da je obseg zahtevanih meritev pretiran glede na škodo, zato bodo vložili ugovor na upravno sodišče. Bernarda Kropf, ki je stranka v postopku sanacije Tojnice, pa meni, da ukrepi dopolnilne sanacije ne zadoščajo, preko odvetnice je napovedala sprožitev upravnega spora.

V začetku aprila je bil v Tojnici zabeležen pogin okoli 100 rib. Vzrok pomora ni bil ugotovljen, a je bil Kemis izključen kot povzročitelj. Po oceni Dušana Žigona, vodje ekološkega laboratorija Elme, ki deluje v okviru Instituta Jožef Stefan, je šlo za izpust neznane snovi v okolje, ki je izviralo iz poslovne, obrtne ali kmetijske dejavnosti s komunalno neurejenega področja Sinje Gorice.

Vplivi na zdravje: neznanka

Najbolj izpostavljeni nevarnim snovem so bili gasilci. Na kliničnem inštitutu za medicino dela v UKC Ljubljana so jih lani poleti pregledali 283 od skupno 480 in jih opozorili, da je tvegan poklic v povezavi z nezdravimi življenjskimi navadami smrtonosna kombinacija. S podatki o njihovem zdravstvenem stanju leto po požaru na kliničnem inštitutu ne razpolagajo. Sistem ugotavljanja posledic za zdravje je neurejen, podrobnejše spremljanje gasilcev ni zagotovljeno, čeprav bi jih morali spremljati »več let in celo desetletij,« trdi predstojnica Metoda Dodič Fikfak. Pred kratkim se je spremenil pravilnik o zdravniških pregledih za gasilce, ki odgovornost za zdravniške preglede s specialistov za medicino dela prenaša na družinske zdravnike, kar je po njenih besedah slabo.

​

Dolgoročno spremljanje zdravja prebivalcev ni predvideno, izjema so otroci in mladostniki, ki so vključeni v program humanega biomonitoringa, ker je Vrhnika opredeljena kot potencialno obremenjeno geografsko območje. V obdobju 2019-2022 jim bodo odvzeli vzorce urina, krvi, las in sline ter izvedli analize na prisotnost prednostnih kemikalij ter ocenili tveganje za zdravje.

Od požara v vrhniškem zdravstvenem domu niso sprejeli nobenega pacienta zaradi težav, ki bi bile lahko povezane s posledicami požara v Kemisu. En gasilec je obravnavan pri svojem osebnem zdravniku, a ni mogoče reči, da so njegove težave povezane s sodelovanjem pri gašenju požara. Posebnih napotkov o obravnavi in nadaljnji napotitvi pacientov v zdravstvenem domu niso dobili, pravi pomočnica direktorja za zdravstveno nego Špela Rot.

Na podlagi vzorčenj zemlje z vrtov in njiv, kapnice, mivke z otroških in šolskih igrišč, vrtnin in bezga ter kokošjih jajc je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenil, da ni pričakovati dolgoročnih posledic za zdravje.

V vzorcih tal so bile presežene mejne vrednosti številnih snovi, tudi kadmija, za katerega so za razliko drugih najdenih snovi določene mejne vrednosti za zelenjavo. Dosedanje raziskave so pokazale, da je bila vsebnost kadmija v pridelkih, ki so jih gojili na tleh, v katerih je bila vsebnost med mejno in pod opozorilno imisijsko vrednostjo, nizka, zato ni pričakovati negativnih vplivov na zdravje, pravi Urška Blaznik z NIJZ. »Za listnato in korenasto zelenjavo, gomoljnice, čebulo in ohrovt je priporočljivo, da se občasno preveri vsebnost strupenih elementov v rastlinah. Glede rabe tal se je najbolje po nasvet obrniti na strokovnjake, ki poznajo značilnosti gojenja rastlin, ti pa so na Kmetijskem Inštitutu Slovenije,« svetuje.

Odškodnine – Kemis gasilcem plačal 30.000 evrov

Zaradi prepovedi uporabe trave za krmo živali ter vrtnin na vplivnem območju požara so morali kmetje in vrtičkarji zavreči pridelek, ki je zrasel po požaru. Vsi še niso oddali odškodninskih zahtevkov, saj je rok za to tri leta. V Kemisu so doslej sprejeli 50 odškodninskih zahtevkov. Deset odstotkov so jih zavrnili, 20 jih je v reševanju, 60 pa so jih rešili. Zavarovalnica Generali je doslej s strani lastnikov kmetijskih gospodarstev in pridelovalcev zelenjave in sadja obravnavala 38 zahtevkov. 31 lastnikom zemljišč je izplačala odškodnino v skupni višini 30.000 evrov. Tri zahtevke je zavrnila, ker nastanek škode ni bil izkazan.

Zavrnjen je bil tudi zahtevek občine Vrhnika za uničeno gasilsko opremo v višini 120.000 evrov. Zavarovalnica po besedah župana Stojana Jakina ni našla pravne utemeljitve, da mora stroške poravnati Kemis. Denar je iz proračunske rezerve morala zagotoviti občina, Kemis je za nadomestilo uničene opreme gasilcev plačal 30.000 evrov. Po besedah Jakina so se gasilci s podjetjem dogovorili, da jim vsako leto financira nakup dve gasilskih oprem.

Zaradi izpada turističnega obiska je Arso na predlog občine Kemisu odredil plačilo okoli 40.000 evrov sredstev za izvedbo infrastrukture in objektov za predstavitev naravne dediščine na območju naravnega rezervata Mali plac ter naravnih vrednot Kostanjevica in Barje pri Kostanjevici. A se občinski svetniki z višino sredstev niso strinjali in denar zavrnili. Po besedah župana bodo verjetno šli v tožbo proti Kemisu.

Koordinacija služb: čaka novo vlado

Razglašen odziv in komunikacija državnih institucij takoj po požaru sta povzročila veliko slabe volje in tudi dejansko škodo, ki se je pokazala v zapoznelem odvzemanju vzorcev okolja. Vlada je dva tedna po požaru ustanovila skupino za usklajevanje aktivnosti, ki jo je vodil poveljnik civilne zaščite RS Srečko Šestan. Ta je v zaključnem poročilu o dogodku predlagala imenovanje medresorske delovne skupine, ki bi pripravila koncept ukrepanja pri odpravi posledic podobnih okoljskih nesreč. Gradivo za njeno ustanovitev je pripravljeno in bo še ta teden poslano na vlado, pove Šestan, a bo ustanovitev skupine najverjetneje morala počakati na naslednjo vlado. Skupina sicer ni cilj sam na sebi: njena naloga bo v šestih mesecih izdelati državni načrt reševanja v primeru velikih požarov z vplivom na okolje, zdravje in hrano.

  

Sanacija starih bremen: vse po starem

Vzorčenje zemljin je pokazalo, da te vsebujejo tudi snovi, ki so najverjetneje posledica pretekle industrijske dejavnosti, aprilski pomor rib v Tojnici pa, da Kemis ni edini onesnaževalec v vrhniški občini. Mihael Toman je v načrtu dopolnilne in kompenzacijske sanacije opozoril, da se z desnega brega v Tojnico na več mestih izcejajo vode, katerih glavni vir je treba ugotoviti, in onesnaževanje preprečiti. Po njegovem bi bilo treba ugotoviti tudi vpliv zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov v bližini Kemisa in Tojnice, kamor so se odvažali odpadki iz pokojne Industrije usnja Vrhnika.

Inšpekcija za naravo je letos opravila izredni inšpekcijski pregled odlagališča Tojnice, ki ga upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, in ni ugotovila, da bi se izcedne vode iz njega izlivale v Tojnico.

Občina je v proračunu namenila del sredstev za stara bremena, pravi župan Jakin, vendar načrta njihove sanacije še ni izdelala. Pri tej bi morala sodelovati tudi država, poudarja.