Tiskane izdaje
Po zbranih statističnih podatkih je bil pridelek pšenice in pire, ta je tehtal 139.000 ton, za več kot za četrtino manjši od pridelka, doseženega v letu prej. Povprečni hektarski pridelek, znašal je 4,4 tone, je bil sicer za petino manjši od predhodnega, vendar le za 4,4 odstotka manjši od povprečja zadnjih desetih let.
Pridelovalci ječmena so letos pospravili okrog 69.000 ton, to je v primerjavi z lanskim pridelkom, za petino manj, vendar še vedno nekaj več od povprečja v zadnjih desetih letih. Pridelek tritikale je bil v primerjavi z lanskim več kot za petino manjši.
Površine z ržjo so se do leta 2010 zmanjševale, v zadnjih treh letih pa so se skoraj podvojile. Pridelek rži je bil tako letos za 42 odstotkov večji od lanskega in za 82 odstotkov večji od pridelka pred tremi leti. Pridelovalci ovsa so po zbranih statističnih podatkih posejali s tem žitom za 13 odstotkov manjšo površino kot leto prej, količina pospravljenega pridelka pa je bila za 28 odstotkov manjša kot leto prej.
Čeprav je bila oljna ogrščica letos posejana na za petino večji površini kot lani, je bil doseženi skupni pridelek, znašal je 15.000 ton, skoraj za desetino manjši od rekordnega pridelka v prejšnjem letu. Površina s krmnim grahom se zmanjšuje od leta 2006, letos pa je bila še za 40 odstotkov manjša kot leto prej; letošnji pridelek je bil kar za polovico manjši od pridelka v prejšnjem letu.
Manjši tudi pridelek češenj, marelic, krompirja in koruze
Površina s češnjami v intenzivnih sadovnjakih se je od leta 2008 vsako leto povečala še za nekaj hektarjev, skupno se je v zadnjih petih letih povečala za 61 odstotkov. Površina z višnjami pa se je v enakem obdobju zmanjšala za 78 odstotkov. Letošnji pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil kljub večji površini osem odstotkov manjši od lanske povprečne letine. V ekstenzivnih sadovnjakih so češnje letos dobro obrodile, povprečni pridelek je bil s 25 kilogrami na drevo največji v zadnjih desetih letih.
Spomladanska pozeba je vplivala na izredno slab pridelek marelic. Letošnji povprečni hektarski pridelek je bil več kot za polovico manjši od povprečja zadnjih desetih let. Pridelek jagod pa je bil kar za petino večji od lanskega, delno tudi zaradi večje površine, dobro pa so obrodile tudi ameriške borovnice.
Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi slovenski pridelovalci koruze letos pospravili še za desetino manjši skupni pridelek koruznega zrnja in za petino manjši pridelek koruzne silaže kot prejšnje za pridelek teh poljščin neugodno leto.
Poletno sušno obdobje je slabo vplivalo tudi na pridelek krompirja. Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letos pridelek še za 13 odstotkov manjši. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil z 21 tonami na hektar za sedem odstotkov manjši od povprečja zadnjih desetih let.
