Letos ne bo tuljenja z volkovi

Okoljsko ministrstvo kot razlog, da ni pravočasno pripravilo novega razpisa za spremljanje varstvenega stanja volkov, navaja covid-19.

Objavljeno
16. julij 2020 06.00
Posodobljeno
16. julij 2020 06.00
Popis volkov z izzivanjem tuljenja je po besedah predsednika Dinaricuma Rudija Kraševca zelo pomemben tudi zaradi ozaveščanja javnosti o teh živalih. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ker ministrstvo za okolje in prostor ni pravočasno pripravilo razpisa za novo triletno obdobje financiranja projekta spremljanja varstvenega stanja volkov, je društvo Dinaricum odpovedalo letošnji popis volkov z izzivanjem tuljenja, t. i. howling. Na ministrstvu pravijo, »da lahko društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave (npr. Dinaricum), svoje aktivnosti izvajajo tudi brez financiranja države«.

Dinaricum je eden od treh pogodbenih partnerjev ministrstva v tem projektu. Druga dva sta zavod za gozdove, ki je vodilni partner aktualnega projekta monitoringa volka (2017–2020) – izteče se oktobra letos –, in biotehniška fakulteta. Vsi trije so ministrstvo že v začetku leta pozvali k pripravi javnega naročila za monitoring volka v prihodnjem triletnem obdobju, vendar to razpisa do konca junija še ni pripravilo.
 

Na ministrstvu zastalo upravljanje velikih zveri


Po naših informacijah so po nastopu mandata Andreja Vizjaka, ki je sicer sovpadel z epidemijo covida-19, na ministrstvu zastale aktivnosti v zvezi z upravljanjem velikih zveri, zamenjani so bili tudi vsi ključni ljudje, ki so delali na tem področju. Agenciji za okolje pa je že na polovici leta zmanjkalo denarja za odškodnine kmetom in preventivne ukrepe pred napadi medvedov in volkov.

Ministrstvo kot razlog za zamudo pri pripravi razpisa navaja covid-19.
Društvu Dinaricum posredno sporoča, da mu denarja ne bo dalo.
Brez popisa 


Na ministrstvu pojasnjujejo, da je obdobje priprave javnega naročila sovpadlo z »vrhom boja proti covidu-19« ter s tem povezanimi drugimi prioritetami države in začasno zaprtim proračunom. Dodajajo, da se bo spremljanje varstvenega stanja volkov nadaljevalo vsaj s tremi drugimi metodami, ki se bodo izvajale od jeseni.

image
Genetsko vzorčenje in howling sta po mnenju stroke edina povsem trdna podatka o stanju populacije volka pri nas. FOTO: Reuters

 

Brez monitoringa je vsak odstrel nezakonit 


Na zavodu za gozdove pričakujejo, da bo okoljsko ministrstvo razpis za prihodnje obdobje monitoringa objavilo v prihodnjih tednih. Popis volčjih legel s howlingom, ki ga organizira Dinaricum, bo v tem letu izpadel, neinvazivno genetsko vzorčenje v sezoni 2020/2021, ki ga opravljajo na biotehniški fakulteti, pa se bo po njihovih pričakovanjih kljub temu izvedlo. Na podlagi tega bo »mogoče dobiti kakovostne rezultate in dober vpogled v stanje volčje populacije pri nas«, so še vedno prepričani.

80.000
evrov na leto je stala izvedba monitoringa
Monitoring zavarovanih vrst, med katere spada volk, je obveza države. Brez njega je nezakonit tudi vsak odstrel zavarovane vrste. Za iztekajoče se triletno obdobje je bil strošek izvedbe monitoringa volka za vse tri izvajalce na letni ravni približno 80.000 evrov (brez DDV). V naslednjem obdobju pa se bodo stroški povečali, opozarjajo na zavodu za gozdove, saj se je populacija volkov v zadnjih treh letih številčno in prostorsko razširila. V sezoni 2018/2019 je bilo z metodo howlinga in genetskimi analizami zaznanih 14 volčjih tropov.


Howling prestavljen na prihodnje poletje


V društvu Dinaricum bi morali v teh dneh prostovoljce obvestiti o avgustovskem howlingu in začeti organizirati popis, tako pa so v torek udeležencem preteklih popisov – lani se je howlinga udeležilo več kot 160 prostovoljcev – poslali elektronsko sporočilo, da howlinga v avgustu ne bo, ter jih povabili k udeležbi pri popisu naslednje poletje.

Izpad popisa po njihovem ne bo neposredno vplival na upravljanje volkov, bodo pa umanjkali podatki o prisotnosti novih legel, kar bo otežilo genetske sorodstvene analize. Poleg ključnih podatkov o številu volčjih tropov in legel je howling po besedah predsednika Dinaricuma Rudija Kraševca zelo pomemben tudi zaradi ozaveščanja javnosti o volku.

Doc. dr. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete pa je povedal, da so na fakulteti začeli ekstenzivno zbirati vzorce za genetske analize, intenzivno pa še ne. Genetsko vzorčenje in howling sta po njegovem edina povsem trdna podatka o stanju populacije in ključna elementa kakovostnega upravljanja populacije. »Od začetka genetskega vzorčenja leta 2010 bistveno bolje poznamo stanje naših volkov. Prej smo o tem bolj ugibali. Ocene okoli leta 2000 so se gibale okoli sto volkov, kar niti slučajno ni res.«