Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednico Slovenskega društva za zaščito voda Marjetko Levstek je zmotilo, da vlada s predlogom uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode predvideva podaljšanje dopuščanja greznic do leta 2021, pri čemer nadzora sploh ni. Niti nad čistilnimi napravami.
Razočaranje je bila za okoljevarstvenike že obravnava rešitev na odboru državnega zbora za okolje, kjer so poslanci pokazali zelo površno poznavanje razmer. V podporo greznicam so namreč večkrat ponovili, da niso nič slabše od malih komunalnih čistilnih naprav. To bi bilo celo res, če bi bile greznice vodotesne, kar pomeni, da bi jih komunalna podjetja nenehno praznila, vsebino pa vozila v čistilne naprave. Greznic brez luknje pa je po ocenah manj kot pet odstotkov.
Koliko je v Sloveniji za okolje neškodljivih greznic?
Komunalna podjetja odgovarjajo, da nimajo teh podatkov, na grobo smo ocenjevali, da je triprekatnih greznic manj kot pet odstotkov. Nihče namreč ne izvaja nadzora gradbenih dovoljenj, ali niso gradbeniki v zemljo zakopali kar betonske cevi. Še vedno velikokrat slišiš, da »jaz nisem še nikoli greznice praznil, tako dobro dela«. Kam gredo fekalne odplake, pa se nihče ne vpraša. Dobra novica je metodologija za zaračunavanje praznjenja greznic. Prej so vsebine greznic črpali in razvažali kmetje, zdaj ljudje čakajo, da jim jih izpraznijo komunale. Te ugotavljajo, da praznijo po enega do treh kubičnih metrov, ne pa 20 kubičnih metrov, kolikor odpadne vode bi morala vsebovati triprekatna vodotesna greznica. In zdaj bomo kar dovolili uporabo greznic še naprej, namesto da bi se odločili za zamenjavo s čistilnimi napravami.
Je danes sploh še stroškovno učinkovito graditi greznico?
Ne vem natanko, koliko stane betonska greznica, gotovo pa so nekatere male čistilne naprave že cenejše. V društvu za zaščito voda vztrajamo, da je treba v uredbi natanko določiti, kakšne greznice so še dovoljene, in izvajati nadzor. Če bodo dovoljene vse, bodo lastniki hiš še naprej vgrajevali betonske cevi.
Nadzora ni?
So ljudje, ki jih zelo zanima in bodo zahtevali analize za ugotovitev, ali njihova čistilna naprava deluje pravilno. Drugim je popolnoma vseeno, kupili bodo, kar zahteva zakonodaja, potem pa pustili vse pri miru, če dela ali ne. Tem zelo ustreza, da pri nas nihče ne nadzoruje iztoka. Najhuje je, da v Sloveniji nimamo strategije in merljivih ciljev. Mnogi pravijo, da ni treba zaostrovati, saj imamo dobro vodo. Vendar več vodnih virov že obvladujejo tuje družbe, čedalje pomembnejši bodo zato tudi vaški vodovodi. Poleg tega morajo ponekod že poglabljati vodnjake, v nedogled pa to ne bo šlo, voda namreč dobi čuden okus.
Kako je s tem v tujini?
V Nemčiji so morale nove čistilne naprave na trgu najprej v devetmesečno testiranje delovanja, da so dobile ustrezne certifikate. Ker to še ni zagotovilo, da bo čistilna naprava dobro delovala tudi pri lastniku hiše, mora vsak imeti sklenjeno pogodbo s serviserjem. Ta preveri delovanje čistilne naprave dvakrat na leto in rezultate pošlje ustreznim organom. Na vse to pridejo še okoljski inšpektorji, ki preverjajo delovanje naprav po naključnem vzorcu. Če iztok ni pravi, lahko lastnika doleti tudi odločba, da je treba čistilno napravo izkopati in jo nadomestiti z drugo. Tako so s trga izločili vse slabe naprave.
Pri nas se nismo še niti odločili za čistilne naprave. Zakaj je tako?
Mi gremo z avta na skiro. Ljudje niti ne razmišljajo in se ne zavedajo težav. Ne vedo, da v Sloveniji ustreznih greznic skoraj nimamo. Zraven pride še nabiranje točk priljubljenosti, ko ljudem zagotavljajo, da jim ne bo treba nič narediti.
Kaj pride iz triprekatne greznice?
Delno prečiščena voda, a še vedno ne dovolj, da bi jo lahko spustili v okolje. Pri taki greznici je zato nujen še en modul za zadnjo fazo čiščenja ali manjša čistilna naprava.
Kaj ne sme v malo čistilno napravo?
V greznicah in čistilnih napravah poteka biološko čiščenje. Razlika je v tem, da je odpadna voda v greznicah dlje in se tudi nevarne kemikalije bolj razredčijo. V malih čistilnih napravah pa se organske snovi procesirajo hitro, kemikalije lahko tako pomorijo mikroorganizme, ki čistijo vodo, to pa se hitro pozna na učinku čiščenja. Olje v greznici plava na vrhu, v čistilni napravi pa takoj ustavi postopek čiščenja. V kanalizacijo olje tudi ne spada, ker se nalaga na cevi, podobno kot maščobe ožijo žile pri ljudeh. Ljudi bo treba še precej bolj ozaveščati, da straniščna školjka ni smetnjak.
Kaj se zgodi tistim, ki imajo luknjo v greznici?
Vsebina greznice počasi pronica v podtalje. Tisti, ki imajo zelo prepustna tla, greznic nikoli ne praznijo. Težave so predvsem na kraških tleh, kjer vsebina greznic kar pade v podzemlje in podtalnico. Velikokrat rečejo, da se voda prečisti čez sedem kamnov. To preprosto ne velja več. Naše babice so porabile 40 litrov vode na dan, danes jih vsak povprečno porabi 120. Babice so poleg tega pripravljale naravno hrano, danes zaužijemo ogromno kemikalij pa tudi zdravil. Naši izločki imajo koncentrirane snovi, med njimi precej težkih kovin. Vedeti je treba, da vsak skrbi za kakovost vode za prihodnje generacije in tudi zase, voda, ki pronica v Logatcu, pride tudi v Cerkniško jezero.
Je Slovenija res zelena država? Kaj boste naredili kot društvo?
Čedalje več ljudi moti, če teče od kakšne hiše ali podjetja kaj smrdečega ali zelenega. Moti jih tudi škropljenje gnojnice po poljih. V društvu pričakujemo, da se bomo začeli pogovarjati s pristojnimi. Zdaj na ministrstvu napišejo uredbo in jo dajo na spletno stran, da lahko zainteresirana javnost pošlje predloge. Nobene razprave ni prej, nobenih strokovnih podlag. V društvu bi privolili v podaljšanje roka za zamenjavo greznic s čistilnimi napravami za dve leti, do 2019. Zavzemali se bomo za to, da lahko komunale nadzirajo iztoke čistilnih naprav in analizirajo vzorce.
