Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je po gozdnatosti tretja država Evrope, takoj za Finsko in Švedsko. Imamo zelo veliko lesno zalogo in zato tudi velik možni posek, ampak od tega velikega možnega poseka nam že zdaj ostaja v gozdovih okrog dva milijona kubičnih metrov lesa, v prihodnjih desetih letih se bo to število podvojilo.
Ani Zavrl Bogataj, direktorica direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pravi, da je zato naša naloga zagotoviti aktivno gospodarjenje z našimi gozdovi. Večina slovenskih gozdov je gospodarskih, »kjer se les seka tudi zato, da se gozd s tem neguje, saj če pustimo gozdove starati, ne učinkujejo več kot 'ponor' ogljikovega dioksida, ampak ga sami začnejo z umiranjem sproščati pa tudi kakovost lesa se zmanjšuje«. Zato je ministrstvo za kmetijstvo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo imenovalo delovno skupino, ki naj bi poiskala učinkovite ukrepe za intenziviranje gozdnega gospodarjenja.
Ker mora biti država za zgled, so že na prvem sestanku sklenili, da je treba najprej poskrbeti za sprejetje uredbe o zelenih javnih naročilih: z določitvijo deleža lesa, ki mora biti v volumnu javnih stavb, in določilom, da se tudi pri pohištvu poveča poraba lesa, ki naj zamenja uporabo plastike in kovine. »Naš cilj je poiskati možnosti in z ekonomskimi ukrepi, s stimulacijami pripraviti lastnike do tega, da se bodo povezali in da bo tudi v zasebnih gozdovih potem možno intenzivneje gospodariti,« poudarja Zavrl Bogatajeva.
Problem Slovenije je, da ima več kot 460.000 lastnikov gozdnih parcel, kar pomeni, da so zasebni gozdovi (76 odstotkov vseh gozdov) zelo razdrobljeni. Iz njih bi z boljšim gospodarjenjem lahko zagotovili lesni predelavi najmanj pet milijonov kubičnih metrov lesa (zdaj 3,5 milijona), medtem ko je v državnih gozdovih po gozdno gospodarskih načrtih možno posekati do 1,2 milijona kubičnih metrov.
»Brez ustreznega ukrepanja imamo danes dva milijona kubičnih metrov neposekanega prirasta lesa, leta 2020 jih bo štiri milijone kubičnih metrov,« pravi Zavrl Bogatajeva. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša pa dodaja: »Slovenija je relativno majhna dežela, ki kljub svoji bogati gozdnatosti lahko na svetovnem trgu konkurira le s kakovostjo in ohranjenostjo gozdov, nikakor pa ne s količino.«
Osrednjo prireditev ob mednarodnem letu gozdov pripravlja ministrstvo za kmetijstvo (v izvedbi gozdarskih inštitucij) 27. maja na ljubljanskem Rožniku z naslovom Aktivno gozdarstvo za sodobno družbo. Na 3,8 kilometra dolgi poti čez Rožnik bodo na 18 različnih točkah obiskovalci s pomočjo gozdarskih strokovnjakov spoznavali gozd od semena do sečnje in lesnih proizvodov.
