Tiskane izdaje
Ljubljana – Linearni sistem gospodarstva »vzemi, uporabi, odvrzi« je presegel omejitve planeta, Evropska unija še posebej, saj uvaža štirikrat več virov kot jih izvozi. Predelave 20 za evropsko industrijo ključnih elementov skoraj ni, ob tem, da so mobilni telefoni izdatnejši vir zlata kot rudniki zlata.
Prehod v krožno gospodarstvo zahteva sodelovanje in povezovanje. Pri tem so ključnega pomena podatki, razumevanje problema, meni ministrica za okolje Irena Majcen in dodaja, da krožnega gospodarstva ne bo mogoče doseči zgolj z izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov. »Temeljito bo treba spremeniti tako proizvodnjo kot potrošnjo,« pravi Majcnova. Poudarila je, da je vlada sprejela okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo in da imamo o nujnosti takega prehoda v Sloveniji močan konsenz.
To je potrdil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, ki meni, da je gospodarstvo izpostavljeno tveganju zaradi nihanj cen čedalje bolj omejenih virov. Slovenija ima ob tem vse možnosti za učinkovito rabo virov, prehod v krožno gospodarstvo pa je priložnost za rast gospodarstva. Vlada se po Slapnikovih besedah zaveda, da bo potrebno sistematično prilagajanje vseh politik, od davčne in fiskalne do politike javnih naročil in raziskav, prehod v zeleno gospodarstvo pa mora postati tudi del slovenske strategije razvoja. Dobri primeri obstajajo tudi že v Sloveniji, čeprav ni sistemskega pristopa, ki bi načrtno spodbujal krožno gospodarstvo.
Recikliranje je premalo
Evropska komisija naj bi predvidoma do začetka decembra pripravila nov, ambicioznejši sveženj zakonodaje o krožnem gospodarstvu. Ta naj bi ohranil visoke cilje za odpadke in jih tesno povezal s pametnejšo rabo surovin in pametnejšim dizajnom, ki bo omogočal obnovo, ponovno uporabo in recikliranje proizvodov. Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je opozoril, da je Evropa bogata z znanjem, a revna z viri, zato bo treba okrepiti tudi trg sekundarnih surovin.
Stephanie Hubold iz Fundacije Ellen MacArthur pa trdi, da recikliranje odpadkov še zdaleč ni vse, to je le tolažba na koncu poti. Reciklirani materiali na trgu dosegajo le pet odstotkov vrednosti svežih surovin, to pa prinaša tako tveganje zaradi cen svežih virov, tveganja zaradi uvoza, ki mogoče ne bo vedno mogoč, in uničevanje naravnih sistemov, kar pa vpliva na zmanjšanje proizvodnje gospodarstva. »Povprečen avto v EU je parkiran 92 odstotkov časa, v uporabi je povprečno le sedež in pol, za premikanje porabi le par odstotkov energije. Odvržemo 31 odstotkov hrane, od 50 do 65 odstotkov časa pisarne niso uporabljene,« pravi Huboldova in dodaja, da bi krožno gospodarstvo v mobilnosti, prehrani in stavbah prineslo 1,8 bilijona evrov prihrankov na leto, kar pomeni enako kot vsi prihodki turizma. Zgolj gneča v prometu namreč odnese na leto 500 milijard evrov. Krajše dobavne poti bi ob tem pomenile boljšo hrano, modularna gradnja stavb pa cenejše stavbe. »Veliko je bilo že narejenega. AirBNB je že največji ponudnik nastanitev, pa ni zgradil še nobene stavbe,« pravi Huboldova.
Kemikalije niso dobre
Platinastega certifikata C2C (od zibke do zibke), ki zahteva od podjetja uporabo zgolj obnovljivih virov in 100-odstotno nadomestilo izpustov ogljikovega dioksida, izpuščena odpadna voda mora biti pitna, za polovico manj stroga določila pa morajo veljati za vso dobavno verigo, ni dobilo še nobeno podjetje. Albin Kälin, ustanovitelj EPEA Švica, je povedal, da se še vedno ukvarjajo s takimi stvarmi, kot so 150 kemikalij v embalaži za jogurt, za vodo nevarne kemikalije v toaletnem papirju in embalažo iz sedmih vrst plastike, ki se je ne da predelati. Pri inovacijah, denimo pri predelavi aluminija starih stolov, pa je treba včasih najprej doseči spremembe zakonodaje. Pri elektronskih odpadkih, ki se jih predela le 13 odstotkov, pa bo treba popolnoma spremeniti oblikovanje in to v celih dobavnih verigah. »Če vse to narediš prav, lahko zaslužiš veliko denarja,« pravi Kälin.
»Nujno je močno politično vodstvo,« pa pravi Jorn Verbeeck iz belgijske Flandrije, kjer so se sprememb lotili pred več kot 30 leti, saj so smetišča začela segati ljudem že na vrtove in so se uprli. »Pomembna je dolgoročna vizija, demonstracijski projekti, predvsem pa je treba sodelovati, deliti znanje in izkušnje,« dodaja Verbeeck, saj to, kot pravi, prinaša prihranek, nove službe, zaslužek, inovacije in možnost prodaje znanja. Poudaril pa je, da zdaj v Evropi ne recikliramo niti odstotka 20 ključnih elementov za evropsko industrijo. Da je to mogoče in tudi nujno, doakzuje belgijski Umicore, ki se je iz umazanega rudniškega podjetja preobrazil v najbolj ekološko podjetje na svetu. Iz mobilnih telefonov, ki jih 90 odstotkov še vedno hranimo po predalih, Umicore pridobi več zlata, kot ga dobijo drugi iz najbolj izdatnih rudnikov zlata.
