Geograf in ekolog Dušan Plut, eden od sedmih članov oziroma članic posvetovalnega odbora (sestavljali so ga še Lučka Kajfež Bogataj, Mojca Dolinar, Andrej Gnezda, Zoran Kus, Rok Kranjc in Andreja Urbančič), je povedal, da je bilo ključno poslanstvo odbora spremeniti odnose in posege v okolje in naravo v sonaravne.
V odboru so sprejeli ter državnemu zboru in vladi poslali priporočilo, naj se v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 upoštevajo kriteriji varstva okolja in narave, ki sta tudi ustavni kategoriji. »Žal je interventna zakonodaja šla v drugo smer. Namesto da bi okrepila nadzor in funkcije nevladnih okoljskih organizacij, jim jih je odvzela. Naša priporočila se niso upoštevala.«
Protikoronski ukrepi bi morali reševati tudi okoljsko in podnebno problematiko
Plut se zaveda, da je bil predsednik države dolžan podpisati sprejeto zakonodajo, »vendar smo pričakovali, da bo javno izrazil bodisi dvom o členu, ki omejuje dosedanje težko pridobljene pravice nevladnih okoljskih organizacij, bodisi bo ponovno pozval zakonodajalca, da o členu premisli. Tega ni storil.«Odstop odbora je pika na i nezadovoljstva članic in članov z okoljsko politiko aktualne vlade, potrjuje Plut. »Nova vlada je po mnenju članic in članov odbora še bolj nenaklonjena spoštovanju varovanja okolja in narave. Res je, da dela v izrednih razmerah, vendar to ne pomeni, da lahko v prihodnjih 20 letih povozimo vse demokratično sprejete okoljevarstvene standarde.«
Želja odbora, tako Plut, je bila, da se z roko v roki gradijo protikoronski ukrepi in rešujejo problemi varovanja okolja in podnebja. »Vse, kar je Slovenija sprejela s pristopom k pariškemu podnebnemu sporazumu.«
Nevladnik Andrej Gnezda: To je bil eden od trenutkov, ko ne moreš ostati tiho in neopredeljen
Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera je dejal, da je bil »iskreno razočaran, ker sem pričakoval, da se bo predsednik republike – če ne zaradi drugega zaradi funkcije – odzval in podal mnenje o zakonskih spremembah. To je bil eden od trenutkov, ko ne moreš ostati tiho in neopredeljen.«
Tudi Gnezda pravi, da nihče iz odbora ni pričakoval, da Pahor ne bo podpisal interventnega zakona, »smo pa pričakovali, da bo kot predsednik republike komentiral dogajanje in zavzel jasno stališče«. Po mnenju Gnezde sprejeta zakonodaja pomeni »nazadovanje na področju politik varstva okolja in postopkov, ki smo jih gradili desetletja,« in zaradi katerih imamo ohranjeno okolje. Da se ob rušenju tega sistema predsednik republike ne odzove, je »skrajno neprimerno«.
Na ravni EU se spodbuja, naj gredo sredstva, ki bodo namenjena ponovnemu zagonu gospodarstva, v zeleno in digitalno. V Sloveniji ni tako, pravi Gnezda. Napovedane investicije imajo življenjsko dobo največ 30 let. »To so precej nepovratni projekti, ki bodo za precej dolgo pomenili še več emisij. Namesto da bi sledili smeri, ki je zastavljena na ravni Unije, in šli v zelene naložbe, spet govorimo o novih cestah in širitvah obstoječih. Z vidika novega zagona gradbeništva bi lahko investirali tudi v železniško omrežje.«