Tiskane izdaje
Ljubljana – O morju govorijo številne konvencije, dogovori in sporazumi, manjka pa celostno načrtovanje upravljanja morskega prostora. Stanje slovenskega morja ni dobro, biotska raznovrstnost upada, onesnaženost se veča.
»Nekaj pomembnih korakov smo že naredili,« je povedala ministrica za okolje Irena Majcen in opozorila na čistilno napravo za Novo Gorico in Miren, ki je izboljšala kakovost vode v Soči in Vipavi. Poleg tega je Slovenija v makroregionalno strategijo uvedla modre in zelene koridorje (povezane čezmejne poti vode, rastlin in živali) in za povrh zaprla obalno cesto za avtomobile. Zdaj gre ministrstvo v pripravo celovitega načrta upravljanja morja.
Samo 50 metrov
Prvo morsko zavarovano območje je bil Mljet leta 1960, stoletje za prvim zavarovanim kopnim. Zdaj so pri nas zavarovani Strunjan, Madona, Sečoveljske soline in Debeli rtič. Robert Turk iz zavoda za varstvo narave je povedal, da v našem morju ni več jadranskega bračiča, o katerem »smo se vsi učili v šoli«, veliko pa je leščurjev, ki jih nekoč ni bilo.
Imamo štiri vrste trav, pa tudi glavate karete in delfine. »V našem morju je prostor zelo omejen. Če pozidamo morje do 50 metrov od obale, izgubimo tri četrtine biotske raznovrstnosti. Temu se pridružujejo še izpusti, odpadki, nabiranje in drugo. Z več turisti in dodatno pozidavo se pritiski povečajo, ne glede na čiščenje odpadnih vod,« pravi Turk, ki dodaja, da so šibki pri ugotavljanju skupnega učinka vseh obremenitev.
Barbara Breznik iz MOP pa je opozorila, da morajo resorji bolje sodelovati. »Če okolja čezmerno ne obremenimo, je to dobro za vse,« je opozorila, pri tem pa podvomila, da je strategija razvoja Slovenije usmerjena v to.
