Tiskane izdaje
Ljubljana – Populacije morskih sesalcev, ptic, plazilcev in rib so se v zadnjih 40 letih zmanjšale v povprečju za polovico, nekaterih vrst rib pa celo za 75 odstotkov,« ugotavlja Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) v poročilu o modrem planetu.
Poročilo WWF navaja, da se populacije rib, ki so ključnega pomena za varnost človekove preskrbe s hrano, po vsem svetu zelo zmanjšujejo. Te ugotovitve napovedujejo velike težave za vse države, še zlasti pa za države v razvoju, ki so v prehrani precej odvisne od ribolova. Čeprav so statistike zelo negativne, poročilo o modrem planetu kaže, da je te trende mogoče obrniti.
»Če želimo obrniti trend upadanja populacij, morajo svetovni voditelji zagotoviti jasno prepoznavnost okrevanja oceanov in ohranitve obalnih habitatov pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki bodo uradno potrjeni konec meseca. Pogajanja o novem globalnem podnebnem sporazumu so prav tako ključnega pomena in dobra priložnost za podporo zdravih oceanov in morij,« pravijo v WWF.
Zato so pripravili poročilo o modrem planetu. »Odločili smo se, da čim prej objavimo to poročilo z namenom, da vsi dobijo vpogled v trenutno sliko o stanju oceanov,« je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. »V času ene same generacije je človekova dejavnost močno poškodovala morja in oceane, saj ribe lovimo hitreje, kot se razmnožujejo, hkrati pa uničujemo tudi njihova življenjska okolja. Potrebne so korenite spremembe, da se zagotovi obilje življenja v oceanih tudi za prihodnje generacije,« opozarja Lambertini.
Tuni in skuše izginjajo
Raziskave WWF kažejo, da so vrste, ki so bistvene za ribištvo in svetovno preskrbo s hrano, utrpele tudi največji padec populacij. Med njimi so najbolj priljubljene komercialne vrste rib, od tunov in skuš do palamid, ki jih je kar tri četrt manj.
Razmere na Jadranu so podobne negativnim svetovnim trendom, kar je razvidno iz nedavne analize Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo Evropske unije. »Današnje prakse upravljanja morskih virov v Jadranskem morju niso trajnostne, kar pomeni, da bo ribolov, če nadaljujemo ta pristop, kmalu le še oddaljen spomin,« pravi Danijel Kanski, svetovalec za ribištvo v WWF Adria. »Uskladitev ribolovnih praks s trajnostnim načinom izkoriščanja morskih virov je edini način, da se ohranijo stoletna tradicija ribolova v Jadranu in s tem tudi delovna mesta, povezana z njim,« je še dodal.
Sredozemlje je izropano
Sredozemsko morje je eno najstarejših ribolovnih območij na svetu, kjer ljudje že stoletja živijo od ribolova. Na žalost pa ga zdaj čezmerno izkoriščajo, v njem na leto ujamejo približno 1,5 milijona ton rib. Kar 95 odstotkov ribjih staležev je čezmerno izkoriščanih, 89 odstotkov osiromašenih, večina vrst morskih psov pa je že skoraj popolnoma izginila.
Poročilo o modrem planetu kaže upad populacij morskih organizmov za 49 odstotkov med letoma 1970 in 2012. Analiza upošteva 1234 vrst rib (5829 različnih populacij), kar je skoraj dvakrat večja podatkovna baza od preteklih študij in zagotavlja jasnejšo, skrb vzbujajočo sliko o stanju oceanov.
