V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) ocenjujejo, da je pri nas letno nezakonito ulovljenih ali ubitih med 8.500 in 46.500 ptic. Predvsem je precej lova na ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah in nadaljnje preprodaje na italijanski črni trg ter nezakonitega streljanja, kjer so žrtve zelo pogosto ribojede vrste ptic.
Dopps je v preteklih nekaj mesecih zbral informacije o preko 200 sumih nezakonitega ravnanja s pticami. Sistematični pregled stanja je opravil kot uvod v štiriletni projekt, v katerem bo poskušal zagotoviti varnejšo selitev ptic na jadranski selitveni poti, ki poteka tudi preko Slovenije. Denar za projekt zagotavlja naravovarstvena fundacija Euronatur.
Skupina za boj proti krivolovu
»Cilj je pridobiti jasnejšo sliko o razsežnostih te problematike v Sloveniji in na katerih lokacijah se dogaja. S tem smo že pričeli, v naslednjih fazah pa želimo vzpostaviti tesnejše sodelovanje s službami, pristojnimi za preganjanje tega kriminala, da ga bomo skupaj učinkoviteje preprečevali,« povesta vodja projekta Ivan Kljun in vodja varstveno ornitološkega sektorja pri Doppsu Tomaž Jančar. V društvu vzpostavljajo mrežo prostovoljcev, ki bodo sistematično pregledovali problematična območja in lokacije. Vse ljubitelje narave, ki so zaznali sume nezakonitega lova ali ubijanja ptic, pa pozivajo, naj posredujejo informacije na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Kras in Obala lovišče Italijanov
Po številčnosti nezakonito ulovljenih ptic pri nas izstopajo pevke, ki se jih lovi za domače ljubljence in kulinarično poslastico, a ne za lastno samopreskrbo. Slovenci nismo razvili okusa za sladkanje s tolstimi vrtnimi strnadi, v kletke pa raje zapiramo papige. Bistveno drugače je v Italiji – če se osredotočimo zgolj na strogo soseščino –, kjer ptice pevke pogosto vidimo v kletkah, bodisi ker lepo pojejo kot kalini in liščki iz skupine ščinkavcev, bodisi zaradi pisanega perja, kakršnega ima slegur. Še bolj množično se milo pojoče ptičice pojavljajo na menijih prestižnih restavracij – le znati jih je treba naročiti, pripomni Jančar.
Nekatere tja pridejo tudi iz Slovenije. Nezakonito jih lovijo zlasti v obalno-kraški regiji večinoma italijanski državljani. Med slovenskimi lovci je krivolova na ptice pevke malo, saj je v izobilju velike divjadi, sklepa Jančar. Sogovornika opozarjata, naj bodo ljudje posebej pozorni na lovce z mrežami in italijanskimi registrskimi tablicami vozil, saj v Sloveniji noben italijanski raziskovalec nima dovoljenja za lov ptic.
Predvsem pa je naša država tranzitna točka za ptice, ulovljene v državah Balkana in Vzhodne Evrope, in namenjene v Italijo. Tam se zaradi ohlapne zakonodaje, slabega nadzora in »kooperativnosti« lokalnih prebivalcev z italijanskimi lovci dogaja pravi ptičocid. Nezakonit lov je denimo dokazano vzrok za upad populacije prepelice in divje grlice na Balkanu. V Doppsu ugotavljajo, da se je število zaznanih primerov nezakonitih pošiljk mrtvih ptic od leta 2013, ko Slovenija ni več zunanja meja EU, zmanjšalo, vendar predvsem zaradi neizvajanja carinskega nadzora na mejah.
Romun tihotapil škatle z mrtvimi pticami
Zadnji »svež« primer je iz začetka oktobra, ko je mobilna carinska enota na avtocestnem postajališču Lukovica ujela Romuna, ki je v avtobusu med osebno prtljago tihotapil 15 škatel z mrtvimi pticami. Varstvena ornitologinja je v njih naštela 1349 ptic, ki so pripadale 13 vrstam, vse so zavarovane z Bernsko konvencijo in slovensko zakonodajo. Ulovljene in ustreljene so bile v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo, kjer bi bile prodane za hrano v restavracijah.
V celotni mediteranski regiji je na leto nezakonito pobitih 23 milijonov ptic, Italija se pri tej črni statistiki uvršča na drugo mesto; po podatkih organizacije BirdLife International v njej letno ubijejo 5,6 milijonov ptic. Od 348 vrst, ki se pojavljajo, jih 43 odstotkov nezakonito lovijo v velikem obsegu. Lovišče je vsa država, najbolj kritične točke pa so alpski del pokrajine Brescia, delta reke Pad in predel Sulcis na Sardiniji, kjer ubijejo največ pevk za pod zob.
Prostovoljci v pomoč državnim službam
Poleg lova na pevke so v Doppsu v Sloveniji evidentirali lov in trgovino z živimi pticami, zastrupljanje ujed, zadrževanje ptic v ujetništvu – v enem primeru je šlo celo za osebo, ki je imela dovoljenje za obročkanje –, prodajanje preparatov zavarovanih vrst in nezakonito vznemirjanje ptic. Presenetile pa so jih informacije o lovu ujed s pastmi, povezanem z razširjeno trgovino s pastmi, ki je sicer zakonita. Ujede včasih lovijo gojitelji golobov pismonoš, saj te napadajo njihove golobe, pojasnjuje Jančar.
V zadnjih letih je Dopps na okoljsko inšpekcijo posredoval več prijav zoper konkretne storilce, vendar ta po besedah Jančarja ni ukrepala. Zaveda se, da je inšpekcija kadrovsko podhranjena, a hkrati poudarja, da ni dovolj učinkovita, saj ni opremljena z znanji za preiskovanje sumov in zbiranje dokazov nepravilnega ravnanja s pticami. V Doppsu ji nameravajo skupaj s prostovoljci za boj proti krivolovu pomagati.
V Hrvaški, ki je poleg Srbije, Črne Gore, Albanije in Makedonije vključena v enak projekt, je takšno sodelovanje že obrodilo sadove. Lansko jesen so tamkajšnji ornitologi z mrežo svojih ljudi zbrali pomembne informacije na terenu, nato pa v sodelovanju s policijo in državno inšpekcijo uspešno izpeljali akcijo, v kateri so prestregli lokalne nezakonite lovce na vodne ptice na delti Neretve.
Inšpekcija: dimenzija problema pretirana
Uradni podatki o nezakonitem lovu na ptice so skopi. Lovska inšpekcija je v obdobju 2015-2017 obravnavala in izrekla ukrepe v treh primerih. Policija v povezavi s pticami največkrat obravnava kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, vendar primerov takšnih ravnanj s pticami ne vodi ločeno. Največkrat gre za nezakonit uvoz oziroma izvoz zaščitenih ptic iz Hrvaške ali BiH v Italijo, kjer so namenjene predvsem za hrano v restavracijah, dodajajo.
Inšpekcija za okolje in naravo je v letih 2017 in 2018 od Doppsa prejela šest prijav v zvezi z nezakonitim ravnanjem s pticami, vsaj dve sta se nanašali na nezakonit lov z limanicami ali kletkami. Dveh prijav iz leta 2017 še ni obravnavala, na podlagi dveh prijav iz letošnjega leta pa je uvedla prekrškovni postopek, ki še ni zaključen. Šlo je za vznemirjanje gnezditvenih kolonij navadne čigre in rečnega galeba na Ptujskem jezeru ter nezakonito ravnanje z breguljkami.
»Na področju okolja obseg rednega dela in pripad prijav in pobud presega zagotovljeno kapaciteto inšpekcije, zato obravnavanje pobud in prijav v razumnem času pogosto ni zagotovljeno,« priznavajo na inšpekciji. Skrbi pa jih zapis Doppsa, da je v zadnjih letih opazil, da so tudi v Sloveniji številne ptice nezakonito pobite oziroma ulovljene na različne načine. »Takšnega obsega kršitev ravnanja s prostoživečimi pticami, kot se lahko razume iz tega zapisa prijavitelja, inšpekcija ne zaznava.« V zadnjih dveh letih je šlo za posamične primere usmrtitev po nekaj osebkov, »kar je seveda ravno tako nesprejemljivo, ni pa to dimenzija problema, kot ga zaznavajo v nekaterih sosednjih državah in gre v tisoče osebkov.«