Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je biotsko izjemno pestra, vendar to ogrožajo tako podnebne spremembe in onesnaževanje kot vnos invazivnih tujerodnih vrst. Ena od njih je tudi harlekinska polonica, ki pomembno zmanjšuje populacijo znanih rdečih pikapolonic.
Ni veliko žuželk, ki so tako priljubljene kot polonice. Ljudje verjamejo, da prinašajo srečo, pa ne le pri nas, tako velja tudi drugod po svetu, zlasti rdeča pikapolonica s črnimi pikami. Taka je pogosto uporabljena kot logotip združenj, podjetij, celo političnih strank, kot dodatek okrasju in tudi kot nakit. Polonice so nadvse koristni hroščki, ki nas neutrudno branijo pred škodljivimi listnimi ušmi in nekaterimi drugimi škodljivimi žuželkami, denimo kaparji.
Kot razkriva Slavko Polak v zborniku Trdoživ, je njihov sloves omajal neljubi prišlek z vzhoda. Po oceni v Sloveniji živi približno 70 vrst polonic, večinoma so majhne in manj pisane vrste hroščev, razmeroma malo je vrst črnih in rdečepikastih polonic. Vloga polonic kot uničevalcev listnih uši in kontrolorjev škodljivih žuželk, zlasti kaparjev, je pri tem znana že skoraj dve stoletji. Že leta 1880 so za zatiranje kaparja na plantažah citrusov v Kalifornijo prinesli avstralsko polonico, ki so jo našli tudi na limonovcu v Novi Gorici. Po svetu je znanih 150 večinoma neuspešnih poskusov nadzora listnih uši in kaparjev z vnašanjem tujerodnih polonic.
V nekaterih primerih pa so polonice izjemno uspele in so začele negativno vplivati na biotsko raznovrstnost. Ena takih je harlekinska polonica, ki velja za eno najbolj invazivnih in škodljivih žuželk, ki osvajajo Evropo, tudi Slovenijo. V ZDA so jo vnesli že leta 1916, Evropa je sledila 70 let pozneje. Prihaja iz osrednje in vzhodne Azije, kjer je učinkovita plenilka listnih uši, bolšic in nekaterih vrst kaparjev. Vnesli so jo v veliko evropskih držav, v 90. letih še v Italijo, nazadnje pa leta 2003 na Češko in Dansko. V Sloveniji so to polonico prvič opazili leta 2007. Množično pojavljanje v okolici Ljubljane je bilo opisano novembra 2011, v zadnjih štirih letih pa je prisotna že po vsej državi.
Tudi gospodarska škoda
Harlekinska polonica sodi med največje polonice, velika je približno toliko kot vsem znana sedempikčasta pikapolonica. Lahko je rumene, oranžne ali rdeče barve, črnih pik ima od nič do 21, redkejše so črne z dvema ali štirimi rdečimi ali oranžnimi pikami. Laže jih je ločiti po oprsnem ščitu, ki je umazano bel z večinoma štirimi pikami, ki velikokrat oblikujejo črko M, in po rjavih nogah. Harlekinska polonica je izjemno plodna, na leto se njena populacija razširi od 50 do 100 kilometrov daleč. Ličinke so zelo požrešne, ko zmanjka listnih uši, se lotijo vsega, zlasti zaroda drugih žuželk, tudi drugih polonic, na koncu pa se spremenijo celo v kanibale. V krvi jajčec, ličink in odraslih polonic so odkrili številne enocelične parazite mikrosporidije. Domorodne polonice, ki pojedo jajčece ali ličinko harlekinske polonice, poginejo v dveh tednih, kar bi bil lahko glavni vzrok izginjanja domorodnih vrst polonic.
Ukrepanje je še mogoče
Jeseni se harlekinske polonice množično selijo tudi za okenske okvire, na podstrešja in lope, puščajo pa smrdeče izločke, ki povzročajo celo alergične reakcije. V zahodni Evropi so medtem odkrili, da tudi vrhunsko vino smrdi po polonicah, to pa povzroča milijonske škode.
Na Zavodu RS za varstvo narave pravijo, da je Slovenija biotsko tako raznovrstna, da bi morali pripraviti strategijo za vsako območje posebej, vendar Slovenija tako strategije nima. Tujerodne invazivne vrste so pri tem velika težava, med največjimi je japonski dresnik, ki med drugim zarašča tudi vodotoke. Z ZRSVN so pri sanaciji mrtvice ob Muri oprali vsak tovornjak, ki je odvažal odvečen material v gramoznico, da se ne bi vrste iz mrtvice razširile ob vsej poti. Na ZRSVN menijo, da je Slovenija na točki, ko še lahko odstrani tujerodne invazivne vrste, pomislek je le, ali to velja za dresnik. Če se ne bo zgodilo nič, bo tudi gospodarska škoda velika.
Nekatere vrste so zanimive tudi turistično. V duplih glavatih vrb ob Šmarskem potoku pri Šmarju pri Jelšah (z veliko populacijo se lahko pohvali tudi Ljubljana) živi največja populacija hrošča puščavnika. V toplih poletnih mesecih samčki s prijetnim vonjem po marelicah privabljajo samice. To daje možnost za zaslužek. Za Naturo 2000 Evropska unija nima sistemskega vira denarja, projekti naj bi se financirali z razmeroma skromnim skladom Life ter z denarjem sklada za razvoj podeželja in kohezijskega sklada, ki pa imata povsem druga merila, ki ne vključujejo območij Nature 2000. Ta zasedajo 37 odstotkov ozemlja države.
Države pogosto goljufajo
WWF sicer podpira sklepe evropskega sveta, ki jih je sprejel na vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost, v katerih je poudarjena potreba po popolnem izvajanju direktiv o pticah in habitatih. WWF poziva države članice EU, da spoštujejo svoje politične zaveze in vlagajo v konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti – intenzivno kmetijstvo in razvoj hidroelektrarn.
Geneviève Pons-Deladrière pravi, da WWF podpira dejstvo, da so okoljski ministri potrdili svojo pripravljenost za zaustavitev propadanja narave do leta 2020, in da se bodo osredotočili na izvajanje direktiv o naravi, namesto da bi jih spreminjali. »To je bistvenega pomena tudi v boju proti podnebnim spremembam. Žal pa smo že prevečkrat videli, da države članice niso izpolnile svoje obljube. Realnost na terenu je, da habitati in vrste še vedno izginjajo zaradi škodljivih dejavnosti ljudi, intenzivnega kmetijstva in razvoja energetske infrastrukture. Voditelji morajo začeti izvajati direktive o naravi in izpolniti svoje obljube.«
