Najboljša pšenica po 215 evrov

Analize žetve pšenice v Vipavski dolini potrjujejo visoko kakovost. Mlinotest bo odkupil vso pšenico pridelovalcev.

Objavljeno
10. julij 2012 23.30
reut*GRAINS
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Ajdovščina – Kmetje letos žanjejo odlično pšenico, pravijo v Mlinotestu. Prve analize letošnje žetve v Vipavski dolini potrjujejo visoko kakovost pšenice tukajšnjih pridelovalcev. Mlinotest pa bo odkupil tudi vso pšenico, ki jo bodo pripeljali slovenski pridelovalci. Osnovna tržna cena za tono pšenice minimalne kakovosti je 190 evrov, odkupna cena za tono pšenice najboljše kakovosti pa 215 evrov.

V prostorih družbe Mlinotest že od 23. junija vse dni v tednu odkupujejo pšenico. V ajdovski družbi z 835 zaposlenimi so se namreč odločili ponuditi pridelovalcem stimulativno ceno, višina bo odvisna predvsem od kakovosti pšenice.

Določena osnovna tržna cena za tono pšenice krmne kakovosti je 190 evrov in bo veljala za celotno letošnjo žetev. »Kmetje se lahko v primeru, da imajo boljšo pšenico, odločijo za analizo, ki jo brezplačno opravijo v laboratoriju družbe Mlinotest. Cena za tono pšenice srednje kakovosti je 200 evrov, boljše pa 215 evrov. Rok plačila je 15 dni,« je včeraj v imenu družbe Mlinotest sporočila Suzana Bavčar Rože.

Prve analize odkupa v družbi Mlinotest potrjujejo, da so v Vipavski dolini kmetje pridelali zelo kakovostno pšenico. »Zagotovo je k temu prispevalo tudi intenzivno sodelovanje med Mlinotestom in Kmetijsko pospeševalno službo iz Ajdovščine. Skupaj smo določili najboljše sorte žit, primerne za pridelavo v Vipavski dolini, in tehnologijo pridelave, lani pa je Mlinotest tudi prevzel financiranje nakupa semen in strokovno pomoč. Tokratni dobri rezultati odkupa pšenice potrjujejo nujnost sodelovanja pridelovalcev, pospeševalnih služb in predelovalne industrije. Zato v družbi Mlinotest po opravljenem odkupu načrtujemo srečanje vseh zainteresiranih. Tako bomo ob analizi letošnje žetve lahko postavili izhodišča za še uspešnejše povezovanje in doseganje optimalnih rezultatov. S tem si želimo vsaj v omejenih okvirih prispevati k večji samopreskrbi s hrano v Sloveniji,« dodaja Bavčar Rožetova.