Najprej elektrika, a ne le za cesto, tudi za zrak

Električni leteči taksiji bi bili kot nalašč za slovenske razdalje, pridejo v največ petih letih.

Objavljeno
23. marec 2018 19.02
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Slovenija mora spremeniti svoj promet, saj je uporaba avtomobilov na nafto pretirana tudi po evropskih merilih, zato je napovedanih več ukrepov za električno mobilnost. V tujini, kjer je denar, nastajajo električni leteči taksiji s ključnim slovenskim pridihom.

Ministrstvo za infrastrukturo bo še letos objavilo akcijski načrt za trajnostno mobilnost, saj imamo v Sloveniji, kot ugotavljajo, zelo neugodno razdelitev prometa, kar 80 odstotkov potovanj opravimo z avtomobili, v njih pa povprečno sedi le po 1,2 potnika. To je zelo neučinkovita poraba energije in prostora, poleg tega pa škodljivo vpliva na zdravje ljudi in okolje.

Elektrika naj ne bo samo za bogate. Foto Tomi Lombar/Delo

Spreminja se tudi evropska politika. Prej je bilo za kolesarske steze namenjenih 20 milijonov evrov, zdaj pa do leta 2020 kar 160 milijonov. Tudi odnos občin se spreminja, ugotavljajo na ministrstvu za infrastrukturo, včasih so zahtevale denar za nove ceste, zdaj iščejo rešitve čiste mobilnosti. Konec preteklega leta je bilo v Sloveniji 1260 električnih avtomobilov in priključnih hibridov, samo lani so bili registrirani 503. Po drugi strani so podjetja uspešna na evropskih razpisih za gradnjo električnih polnilnic, Eko sklad daje subvencije za električna vozila (7500 evrov) in hibride (4500 evrov). Električni avtomobili so oproščeni cestnine, velja tudi nižja davčna stopnja za nakup, marsikatera občina daje na voljo brezplačne parkirne prostore. Do leta 2020 naj bi v Sloveniji imeli 7200 električnih avtomobilov.

Za podpore električni mobilnosti bo letos na voljo 13,7 milijona evrov, prihodnje leto 35,1 milijona, leta 2020 pa 57,3 milijona evrov. Francozi so denar za take namene dobili z višjo obremenitvijo vozil, ki bolj onesnažujejo. Avstrijci pa so za povečanje uporabe električnih službenih vozil odpravili boniteto za zasebno rabo. Meja za oprostitev velja za vozila, ki stanejo do 80.000 evrov, da ukrep ne bi bil le v korist direktorjev z visokimi plačami. Pri nas je za boniteto za zasebno uporabo električnega vozila treba plačati več kot za deset let star dizelski avtomobil.

Elektrika v zrak

Ameriško podjetje Joby Aviation je na dobri poti, da na trg lansira prvi električni zračni taksi, ki bo lahko vzletel in pristal navpično in z enim polnjenjem baterij naredil 240 kilometrov. Ker bo zračni taksi poganjal popolnoma in samo električni pogon, bo ta ob vzletu in pristanku proizvajal zvok roja čebel, skoraj neslišno pa bo deloval tudi med letom. Cilj projekta je, da bi milijardi ljudi prihranili eno uro na dan. Februarja so iz podjetja sporočili, da so dobili sveži investicijski kapital sto milijonov dolarjev, kar je trikrat več, kot so od investitorjev zbrali pred tem.

V podjetju za aerodinamiko in letalsko fiziko skrbi Gregor Veble Mikić, ki je, kot pravi, veliko izkušenj pridobil v Pipistrelu. Joby Aviation je začel z razvojem letečega taksija med prvimi v Silicijevi dolini. Zdaj je na tem področju zelo živahno, prihajajo investitorji, velike družbe pa so začele lastne projekte, tudi Boeing, Bell, Embraer in Airbus. »Za navpično vzletanje ne potrebujete veliko infrastrukture. Helikopterji že delujejo tako, vendar je težava varnost, hrup, cena in gorivo, kar ne omogoča uporabe za širšo populacijo,« pravi Veble.

Za razvoj električnega letečega taksija je bil nujen razvoj baterij, električni motorji pa so precej varnejši in bolj zanesljivi od motorjev z notranjim izgorevanjem. Taksi Joby Aviation ima več električnih motorjev in več rotorjev, zato jih več lahko tudi odpove, pa bo taksi še vedno ostal v zraku. »Ko vzamete vse skupaj, se je celotna ideja letala spremenila,« ugotavlja Veble.

Znanje je Gregorja Vebleta Mikića pripeljalo v Kalifornijo, na obalo. Foto osebni arhiv

Uber sodeluje z različnimi podjetji. Radi bi postali operaterji letečih vozil. »Verjamemo, da lahko sami prevzamemo nadzor oziroma postanemo nekakšna letalska družba,« pravi Veble in dodaja, da je večina projektov podobnih dronom, kar pa pomeni težavo pri hitrosti leta. Njihov taksi, ki bo lahko prevažal po štiri ljudi, se zato po vzletu spremeni.

Baterije so težke

Za letala je še bolj kot za električne avtomobile pomembna teža. Veble je povedal, da pretežno uporabljajo kompozitne materiale oziroma plastiko z ogljikovimi vlakni. Vendar iščejo nove, saj je take materiale še težko proizvajati serijsko in avtomatizirati proizvodnjo letal. Ozirajo se tudi proti tehnologijam tridimenzionalnega tiskanja. Električno letalo mora poleg tega ves čas nositi tudi baterije, ki pomenijo od tretjine do polovice teže letala. »Energijska gostota baterij je še precej nižja kot gostota letalskega goriva. Tako je doseg letala omejen, dolgih potovanj, čez ocean, denimo, še dolgo ne bomo mogli nadomestiti. Naš cilj so mesta, kot sta Silicijeva dolina ali Los Angeles, kjer je pot z enega konca na drugega dolga sto kilometrov, ceste pa so polne. Del tega prometa lahko prenesemo v zrak,« je prepričan Veble.

Večina proizvodnje električnih avtomobilov se združuje na Kitajskem. »Kitajska je velik trg, tam je tudi veliko kapitala, kar je ključno. To je tudi vzrok, da je Silicijeva dolina rasla tako hitro,« pravi Veble, ki ne pričakuje selitve na vzhod.

Souporaba je ključna. Foto Oven

Glavna stvar je varnost, tudi zato, ker bodo električni taksiji leteli nad mesti. S tem se agencije za varnost letalskega prometa zelo ukvarjajo, predvsem po vstopu Boeinga in Airbusa v segment malih letal, pri Joby Aviation pa za varnost skrbijo na dveh ravneh. Pogoni so vsaj podvojeni, po drugi strani pa je veliko stvari avtomatiziranih, s čimer se zelo zmanjša možnost človeške napake.

Na vprašanje, zakaj se je odpravil na tuje, je Veble odgovoril, da znanje v Sloveniji nikoli ni bilo težava, v Pipistrelu se je zelo veliko naučil. Težava je financiranje novih projektov. »Če pri tem pokažeš, da si sposoben izpeljati projekt, in ljudje projekt razumejo, ga bodo tudi financirali. V Sloveniji nisem nikoli videl, da bi bil kdo pripravljen financirati inovativne projekte, razen interno v Pipistrelu,« pravi Veble, ki mu je okolje pri nas prav zaradi tega postalo pretesno.

Energije za električna vozila vseh vrst je dovolj, meni Veble, treba se bo le odločiti, v katero smer je treba iti. Spremembe bodo velike, a Veble meni, da pot ZDA ni prava.

Zračna souporaba

Za zdaj tehnologijo v Joby Aviation še zelo skrivajo. V prihodnjih treh ali petih letih pa načrtujejo, da bodo začeli vsaj poskusno leteti, najprej v državah, ki so glede varnosti letenja manj zahtevne, denimo v Dubaju. Cilj je, da bi si vsakdo lahko privoščil polet, ta naj bi bil cenovno primerljiv s potovanjem po tleh. »Ni ideja, da bi ta letala imeli ljudje doma, ideja je, da letala nekdo upravlja, flota pa je namenjena vsem, ki bi želeli uporabiti tak način prevoza,« še pravi Veble.