Najprej polnilnice, potem vozila

Ljubljana – Po novih evropskih pravilih morajo članice zagotoviti mrežo polnilnic za vozila na elektriko, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter vodik, pri čemer bodo polnilne vtičnice standardizirane. Za električna vozila bo treba poskrbeti najprej, do leta 2020.

Precej časa je evropska komisija omahovala med dvema nazoroma. Po prvem bi bil vzrok za postavitev mreže polnilnic takšne ali druge vrste razvoj tehnologij in povečevanje števila, denimo električnih vozil. Po drugem, zdaj sprejetem v novih pravilih, je treba zgraditi infrastrukturo, to pa bo prineslo zaupanje kupcev vozil na alternativna goriva in njihovo število se bo povečalo. To pa je mogoče le tako, da so standardi za polnilne enote vsaj po vsej Evropski uniji enotni. Države morajo sprejeti načrte za gradnjo infrastrukture, jih objaviti in poslati komisiji do konca leta 2016.

»Alternativna goriva so ključna za izboljšanje varnosti dobav energije in energentov, zmanjšanje vpliva prometa na okolje in rast evropske konkurenčnosti,« ob tem pravi podpredsednik komisije in komisar za promet Siim Kallas. Dodaja, da nova pravila zagotavljajo dolgo pričakovano pravno gotovost za investitorje in možnost za poslovanje na večjem trgu. »Države so zahtevale fleksibilnost pri uvajanju nove infrastrukture. Zdaj lahko same določajo prave nacionalne politične okvire,« dodaja Kallas.

Čista goriva so doslej ustavljale tri glavne ovire: visoke cene vozil, nizka stopnja sprejemljivosti pri uporabnikih in pomanjkanje polnilnic. To je začaran krog, ki ga komisija seka z direktivo o minimalni mreži polnilnic za alternativna vozila, enotnih standardih za opremo in obveznih informacijah za uporabnike. Utekočinjeni zemeljski plin je ob tem predviden zlasti za ladje, morske, jezerske in rečne, ker bi s tem precej znižali emisije v občutljivih območjih.

Elektrika najprej

Za elektriko je predvideno, da bodo države postavile cilje za javno dostopne polnilnice do leta 2020, ki bodo omogočale uporabo električnih vozil vsaj v mestih in okolici. Na največ deset vozil naj bi bila ena polnilnica, opremljena s poenoteno vtičnico. Električnih polnilnic je zdaj v Sloveniji že več kot električnih vozil.

Pravila za utekočinjen zemeljski plin ali bioplin so manj stroga. Tehnologije za uporabo v tovornjakih in zlasti ladjah so že dovolj razvite, da lahko to gorivo zamenja dizel in mu tudi cenovno konkurira. Za ceste pravila predvidevajo črpalko, s spet poenoteno tehnologijo, na vsaj vsakih 400 kilometrov do leta 2025. Primerno opremo pa bodo morala imeti tudi pristanišča. Za manj zahtevno tehnologijo stisnjenega zemeljskega plina pa pravila predvidevajo črpalko na vsakih 150 kilometrov.

V Petrolu pravijo, da črpalk za utekočinjen zemeljski plin še ne načrtujejo, pa tudi pot prek Slovenije je dolga le 200 kilometrov. V načrtu pa imajo več polnilnic za stisnjen zemeljski plin, te ima tudi ljubljanska Energetika za mestne avtobuse in tovornjake. Pomembno za to je, da je blizu dovolj zmogljiv plinovod in tehnologija za stiskanje plina na 200 barov, saj prevoz jeklenk lahko že preveč stane. Vendar se tudi tu Petrol vede tržno, če ni povpraševanja po stisnjenem plinu, je lahko črpalka zelo draga.

Če samevajo, so drage

Polnilnice za vozila na vodik bodo postavljale države, ki bodo šle v to tehnologijo, načrti EU pa bodo skupni. Slovenija ima razvojno platformo za vodik in tudi polnilnico za vodik, ki jo je Petrol z lastnim znanjem in lokacijo, a evropskim denarjem postavil na Bledu. Vendar se v več kot letu na njej ni napolnilo še nobeno vozilo. Zato so v Petrolu nekoliko previdni. Tudi za električna vozila je bilo rečeno, da bodo doživela razcvet, v Sloveniji so postavili precej polnilnic, zgolj Petrol jih ima sedem, elektrodistributerji vsak po najmanj deset, postavljale so jih tudi občine in druga podjetja, razcveta elektromobilnosti pa še kar ni. Gradnja polnilnic, ki jih nihče ne uporablja, pa tudi nekaj stane.

Plina bo dovolj

Z dovolj velikimi količinami zemeljskega plina za potrebe prometa razpolaga že sedanja mreža plinovodov, razen če se bo kaj zapletlo pri dobavah iz Rusije, kot se napoveduje za letošnjo zimo. Resni zapleti niso v interesu nikogar, niti Rusije niti EU, zato tudi v Geoplinu bolj verjamejo v dobavo zadostnih količin plina kot v redukcije. Vendar so kljub temu pravočasno poskrbeli za polne skladiščne zmogljivosti in za diverzifikacijo virov plina, poleg avstrijskega Baumgartna še prek Italije. Razmere so odvisne tudi od zime, ki pa bo vplivala na energetski trg celotne EU, ne zgolj Slovenije. Ob povečani porabi plina za promet pa bi večjo vlogo lahko odigral tudi projekt Južni tok. Vendar je pri tem treba počakati, kaj se bodo dogovorili na najvišji politični ravni. V Geoplinu še upajo, da bo v tem dogovoru prostor tudi za Slovenijo.