Tiskane izdaje
Ljubljana – Zeleno gospodarstvo raste, pri čemer ima gradbeništvo izjemno pomembno vlogo, v njem pa so ključni inženirji in tudi arhitekti. Prihodnja leta bo največ priložnosti ponujala energijska prenova stavb. V Evropi je za to namenjenih več sto milijard evrov.
Marko Umberger, predsednik Slovenskega društva za sončno energijo, se je najprej vprašal, kako zagotoviti dovolj energije, ko Japonska in Nemčija zapirata jedrske elektrarne. Nekaj dvomov je o tem, da bodo lahko obnovljivi viri zapolnili vrzel.
Gregor Benčina, direktor Jelovice, je povedal, da zdaj imamo dovolj energije, za prihodnost pa sta rešitvi dve – ali proizvajati več energije ali pa porabiti manj. »Našo glavno pozornost smo že pred leti usmerili v energijsko učinkovitost naših hiš, poleg tega pa tudi v učinkovitost naše proizvodnje. Danes sami z lesom, vodo in soncem proizvedemo več toplote in elektrike, kot je porabimo. Naše montažne hiše iz naravnih materialov pa porabijo 70 odstotkov manj energije kot klasične,« je dejal Benčina. Trgi Jelovice so tudi zahtevne Švica, Nemčija in Avstrija.
Novi fasadni sistemi
Tudi direktorica Trima Tatjana Fink razume trajnost kot odgovornost do prihodnjih generacij, kar prinaša zahteve za manjšo porabo energije in manj odpadkov. »Največ, kar lahko naredimo, je uvedba proizvodov in postopkov, ki ne bodo potrebovali novih jedrskih in termoelektrarn. Razvili smo nove fasadne in strešne sisteme, ki prinašajo prihranek energije in se jih da 99-odstotno predelati. S tem smo zmanjšali okoljski odtis naše proizvodnje in dobili pomembne certifikate v tujini,« je povedala Finkova. Največ priložnosti za prihodnost vidi ravno v prenovi obstoječih stavb.
»Vedno razmišljajte zeleno in na veliko. Razmere se spreminjajo iz dneva v dan, smer pa je gotova. Zeleno ni za bahanje, zeleno je prihranek,« je dejal Suheil H. Sabbagh iz Consolidated Contractors Company, največje gradbene družbe na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Finkova se je strinjala, da je treba razmišljati na veliko, saj ljudje po svetu niso nič drugačni kot doma, le stopiti je treba k njim in se dogovoriti. Benčina pa je menil, da je v učinkoviti rabi energije resnično veliko priložnosti, vendar le razmišljanje ne bo dovolj, treba je tudi kaj narediti.
Tadej Ružič, predsednik uprave Pomgrada, pa je uspešno poslovanje gradbenega podjetja s 500 zaposlenimi pojasnil s tem, da so se specializirali za okoljski program, zlasti čistilne naprave za odpadne vode in objekte za predelavo odpadkov. To pa so v glavnem projekti, ki jih podpira evropska komisija. Dodal pa je, da so večino projektov razvili sami, zato imajo veliko prostora za inženirje.
Na vprašanje, zakaj še vedno uporabljajo beton namesto opek, za kar imajo v Prekmurju dovolj naravnega materiala, je Ružič odgovoril, da je tudi beton naravni material, je pa bolj praktičen in cenejši, kar je zelo pomembno. Vrnil pa je z vprašanjem, ali v Sloveniji res vsi potrebujemo tako velike hiše in tako velike avtomobile.
Obnova od začetka
Špela Videčnik, partnerka v družbi Ofis arhitekti, ki ima projekte tako v Parizu kot v Belorusiji in Sloveniji, je opozorila, da mora biti načrtovanje novih stavb zeleno od začetka, ne klasično s poznejšimi zelenimi dodatki. Prenova pa mora biti celostna, vendar za arhitekte to ni tako velik izziv kot nove zgradbe.
Lesnina ima v ponudbi za prenovo okna, strehe, razvija pa tudi nekakšno »obleko« za hišo, ki bi pomagala pri varčevanju z energijo. Trimo ponuja fasade, išče pa nov, revolucionaren izolacijski material.
