Tiskane izdaje
Ljubljana – Kakovostni podatki merjenj so podlaga za kakovostne odločitve. Slovenski meroslovci so pri tem mednarodno bolj priznani kot doma, plodno sodelovanje z vremenoslovci pa je dobra praksa, ki si jo tudi najbolj razvite države le želijo.
»Šele leta 2010 sta se predsednika Svetovne meteorološke organizacije in Svetovne meroslovne organizacije dogovorila o potrebnosti sodelovanja teh dveh ved. Istega leta smo strokovnjaki obeh področij prijavili evropski projekt Meteomet. Te povezave v Sloveniji delujejo že precej let in ravno izkušnja dolgoletnega sodelovanja je pripeljala do tega, da je sklepna konferenca tega projekta v Sloveniji. V mnogih deželah po svetu si vroče želijo, da bi imeli tako plodno sodelovanje, kot ga imamo pri nas,« pravi Janko Drnovšek, predstojnik katedre za merjenja in robotiko ter vodja laboratorija za metrologijo in kakovost na fakulteti za elektrotehniko.
Metrologija je horizontalna dejavnost, saj so meritve nujne tako v zdravstvu, kemiji, biotehnologiji, pravzaprav povsod v tehniki in naravoslovju, kot v okolju. »Bistveno je, da se ne moreš dobro odločati, če nimaš točnih meritev. Če vam slabo izmerijo krvno sliko, ultrazvok je nejasen, podatek o srčnem tlaku pa je napačen, ne boste dobili dobre diagnoze. Enako, čeprav še veliko težje pa je z diagnozami našega okolja in podnebnih sprememb,« pravi Drnovšek. Dodaja, da so metrologi že zdavnaj ugotovili, da njihovo področje potrebuje poudarjeno uvajanje v realni svet, področje meteorologije pa je za to idealno. Meteorologi pa potrebujejo dosežke in znanje meroslovcev. To sodelovanje pomeni veliko dodano vrednost.
Znanje je dodana vrednost
»Pomembno je, da v numerične modele za napovedovanje vremena pridejo kakovostni podatki. Agencija za okolje upravlja ogromno merilnih sistemov, 1050 merilnih mest in 3800 merilnih naprav, ki se s projektom Bober še dopolnjujejo. V bazo se steka 27 milijonov podatkov, ki so osnova za obdelavo,« pravi Drago Grošelj, direktor urada za hidrologijo in stanje okolja na Agenciji za okolje. Na Arsu imajo za merilnike umerjevalni laboratorij, s čimer je meteorologija povezana z meroslovjem, saj mora biti takšen laboratorij sledljiv. Leta 2005 ga je Svetovna meteorološka organizacija prepoznala kot enega boljših centrov, zato je poleg centrov na Slovaškem in v Franciji postal tretji regionalni center v Evropi. Umerjanje merilnikov je že deloma tržna dejavnost, pri kateri se prodajata znanje in kakovost.
Vendar to ni dovolj priznano. »Z okoljem se mnogo manj ukvarjamo kot z industrijo. Če hočete danes v EU prodati štedilnik, mora imeti ob delovanju točno določeno zunanjo temperaturo, določeno izolacijsko upornost, cel kup parametrov je treba popolnoma spoštovati tudi pri živilih, saj imamo inšpektorje in zveze potrošnikov. V primerjavi z medicinsko diagnostiko ali okoljskimi problemi, vsebnostjo težkih kovin v pitni vodi, ki so za človeštvo veliko bolj življenjskega pomena, pa je povsem nepomembno, kakšen štedilnik kupimo,« pravi Drnovšek. Rešitev vidi tudi v izobraževanju, tudi Avstrijci in Nemci so začudeni, da imamo v Sloveniji študijsko smer metrologija.
Tudi za vremenske napovedi v Sloveniji je pomembno, da vsi merilniki v regiji in na svetu kažejo enako. Vremenoslovci na Arsu uporabljajo več modelov, od svetovnega do regionalnih. Če podatki v njem niso kakovostni, če, denimo, iz velike Kenije pride podatek iz merilnika, ki ga 40 let ni nihče pogledal, so tudi napovedi lahko sporne. »Ne gre le za tržno nišo, gre za strategijo. S tem znanjem smo zelo prepoznavni v regiji in svetu. Avstrijci in Nemci bi zelo radi s svojim sistemom prevzeli Jugovzhodno Evropo, pri čemer jih podpirata tudi državi. To so idealna področja za pametno specializacijo,« dodaja Drnovšek, ki meni, da je prenos znanja – tudi konferenca za kolege iz regije ali pomoč bosanskim meteorologom – najbolj kakovostna dodana vrednost.
Boljše napovedi vremena
Boljša merilna mreža prinaša boljše podatke, količina tu prehaja v kakovost. »Če pogledamo na druga področja, denimo politične in športne dogodke ali borze, so vremenske napovedi izjemno dobre,« pravi Drnovšek. Vremenske napovedi se statistično izboljšujejo. »Letošnje vreme razumljivo moti ljudi. Razmeroma preprosto je napovedati določen tip vremena, zelo težko pa je letos krajevno in časovno dobro definirati vreme. Zaradi ciklona in višinskega jedra hladnega zraka, ki se premika sem in tja, je težko napovedati, ali bo v določeni dolini dež ali ne. Lažje je to storiti, ko gre prek naših krajev posamezna vremenska fronta,« pravi meteorologinja Tanja Cegnar iz Arsa.
Dodaja, da ljudje poslušajo napovedi in jih potem ocenjujejo glede na to, ali se je ploha zlila nad njihovimi glavami ali ne. Poleg tega ima po besedah Cegnarjeve napoved za jutri več kot 80-odstotno verjetnost, za več dni vnaprej pa se ta verjetnost zmanjšuje. Kljub temu je za vremenski tip, ne vremenske pojave, verjetnost lahko 70-odstotna. Za prihodnji ponedeljek tako Cegnarjeva napoveduje dež, sledilo pa mu bo nekajdnevno suho vreme.
Tanja Cegnar letošnjega vremena v Sloveniji ne povezuje neposredno s podnebnimi spremembami. S segrevanjem so dokazano povezani vročinski valovi, suše, intenzivnost nalivov. »Koliko točno je letošnje vreme pri nas povezano s segrevanjem in koliko z naravno spremenljivostjo, je težko reči. Verjetno gre za kombinacijo obojega,« pravi Cegnarjeva.
