Tiskane izdaje
Ljubljana – Države ga prepovedujejo, argentinski zdravniki zahtevajo prepoved uporabe glifosata, Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov«, pa je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah in z glifosatom konkurira Monsantu.
»To je katastrofa, po vsem svetu se kopičijo dokazi, da glifosat povzroča limfom, da je hormonski motilec in metabolični strup. Pravzaprav me je začudilo, da je njegovo uporabo prepovedala Nizozemska, ki je pojem kemizacije kmetijstva,« pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki se je zgrozil, ko je videl, da je hišnik pri enem vrtcu in šoli po dvorišču pršil Boom efekt iz tovarne v Račah. »Takoj sem jih prosil, naj za božjo voljo nehajo, otroci niso nič krivi,« je neposreden Komat.
Novi sistemski pesticidi pridejo v rastlino, ne zgolj nanjo, zato ne velja več, da je, denimo, jabolko dovolj olupiti in je zdravo. Kljub vsem študijam in pozivom pa slovensko kmetijsko ministrstvo nima namena uporabiti previdnostnega načela in prepovedati glifosata. Do odločitve Evropske komisije ne bodo oznak za nevarnost dobila niti manjša pakiranja herbicida z glifosatom za vrtičkarje. Tako ostajajo v prosti prodaji in uporabi. Na ministrstvu za kmetijstvo na vprašanje, kako gre proizvodnja nevarnih pesticidov skupaj z načrti za ozelenitev kmetijstva, sploh niso odgovorili. Z ministrstva za okolje pa so nas usmerili na ministrstvo za kmetijstvo, saj so »pesticidi v njihovi pristojnosti«. O pesticidih v vodi in s tem povezano varnostjo pa nič.
Glifosat je namreč, po več znanstvenih raziskavah, verjetno najškodljivejši herbicid trenutno v uporabi, Komat pravi, da je precej nevarnejši od prepovedanega atrazina. Glifosat je tudi antibiotik. Tako kot vsi antibiotiki tudi glifosat nediskriminatorno pobija tako škodljive kot tudi koristne bakterije v prsti in tudi v človekovem črevesju.
O tem, da je zelena Slovenija postala novi dvor princa pesticidov, preberite v jutrišnji prilogi Zeleno Delo, ob 8. uri pa tudi na Delovi spletni strani.
